Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
líčkanje -a s (ȋ)
1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo
2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem; šumenje ličkanja; copate iz ličkanja
SSKJ²
líčkar -ja m (ȋ)
kdor lička: gospodinja je pogostila ličkarje
SSKJ²
líčkati -am nedov. (ȋ)
odstranjevati s koruznega storža krovne liste: pri sosedovih ličkajo / ličkati koruzo
SSKJ²
líčkovina in ličkovína -e ž (ȋ; í)
nar. ličkanje: sušiti ličkovino
SSKJ²
líčnat -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ličje: ličnate copate / ležati na ličnati blazini napolnjeni z ličkanjem
SSKJ²
líčnica -e ž (ȋ)
anat. ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico: poškodovati si ličnico / ličnice mu izstopajo; ostre, široke ličnice; shujšan obraz s štrlečimi ličnicami
SSKJ²
líčnik1 -a m (ȋ)
les. skobljič za končno izgladitev ploskve: ličnik in kosmač
SSKJ²
líčnik2 -a m (ȋ)
anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti:
SSKJ²
líčnost -i ž (í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost ličnega1: občudovati ličnost hišice / ličnost pisave
SSKJ²
líder -ja m (í)
publ. voditelj, zlasti politični: liderji afriških držav / lider delovne skupine
SSKJ²
líderstvo -a s (í) pog.
1. vodilni položaj v kaki skupini, skupnosti, organizaciji: nočejo, da bi tekmeci ogrožali njihovo liderstvo; zagotoviti si nesporno liderstvo; boj za liderstvo
2. način vodenja: volivci niso ocenjevali njegovega ne preveč posrečenega liderstva stranke; pomanjkanje pravega liderstva
SSKJ²
lídijski -a -o prid. (í)
glasb., v zvezi lidijska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor:
SSKJ²
lidít -a m (ȋ)
kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit: granate so nekdaj polnili z liditom
♦ min. temno sivi različek kalcedona
SSKJ²
lído -a m (ȋ)
knjiž. peščena obala, plaža: hoditi po lidu
♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja
SSKJ²
life gl. lajf
SSKJ²
liferánt -a m (ā á)
nav. slabš. dobavitelj: vojni liferanti
SSKJ²
líft -a m (ȋ)
pog. (osebno) dvigalo: stopiti v lift; peljati se z liftom
SSKJ²
liftboy -a [lífdbôj tudi lífdbój] m (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑)
uslužbenec pri dvigalu, zlasti v hotelu: livriran liftboy
SSKJ²
lífting -a m (ȋ)
kirurško zategovanje, dvigovanje obrazne kože, s čimer se doseže zlasti izravnava gub: odločila se je za lifting obraza in popravek nosu; učinki liftinga; liposukcija in lifting / naravni lifting; obrazni lifting
SSKJ²
líga -e ž (ī)
1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu: ustanoviti ligo / protituberkulozna liga
2. šport. skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti: izpasti iz lige; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga ki združuje tekmovalna moštva določenega območja; zvezna liga ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države
// tekmovanje v okviru take skupine: zadnje kolo košarkarske lige
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lígarica -e ž (ȋ)
zool. divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis:
SSKJ²
ligáš -a m (á)
1. šport. žarg. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi: uspeh domačega ligaša / igralci občinskega ligaša
2. lit. član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek: ligaši in zadružani
SSKJ²
ligáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ligaše ali liga 2: ligaško moštvo / ligaško tekmovanje
SSKJ²
ligatúra -e ž (ȗ)
1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo &
2. glasb. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo
3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile
SSKJ²
lígenj -gnja m (í)
zool. sipi podoben glavonožec s parom trikotnih plavuti, Loligo vulgaris: jadranski lignji; lovke lignjev; hobotnice, sipe in lignji / orjaški lignji ki živijo v velikih globinah in se z njimi hranijo kiti glavači, Architeuthidae / dušeni, ocvrti, pečeni, praženi lignji; narezani, očiščeni lignji; polnjeni lignji; lignji s krompirjem, paradižnikom; rezanci, rižota z lignji
SSKJ²
light show in lightshow -a [lájt šôv-] m (ȃ, ȏ)
niz svetlobnih efektov, sestavljenih iz večbarvnih svetlobnih pramenov spreminjajoče se jakosti in smeri: vrhunsko izvedbo podpirajo odlično ozvočenje, animacija in light show; laserski light show
// naprava, ki omogoča tak svetlobni efekt: kupil je light show za ansambel
SSKJ²
lignín -a m (ȋ)
kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin: celuloza in lignin
SSKJ²
lignít -a m (ȋ)
premog nižje kalorične vrednosti: kuriti z lignitom; rudnik lignita
SSKJ²
ligníten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lignit: lignitni bazen / lignitni premog
SSKJ²
ligúster -tra m (ú)
vrtn. grm s suličastimi ali ovalnini listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum: živa meja iz ligustra
SSKJ²
líh -a -o prid. (ȋ ī)
ki ni deljiv z dve: hiše na tej strani imajo lihe številke
♦ mat. liha funkcija funkcija, ki je središčno somerna glede na koordinatno izhodišče; liho število naravno število, ki ni deljivo z dve
SSKJ²
lihopérnat -a -o prid. (ẹ̑)
bot., v zvezi lihopernati list pernati list, ki ima liho število delov:
SSKJ²
lihopŕst1 -a m (ȓ r̄)
nav. mn., zool. lihoprsti kopitarji:
SSKJ²
lihopŕst2 -a -o prid. (ȓ r̄)
zool. ki ima en prst ali tri prste: ta žival je lihoprsta / lihoprsti kopitarji
SSKJ²
líhost -i ž (ī)
mat. lastnost, značilnost lihega: lihost in sodost števil
SSKJ²
líj -a m (ȋ)
knjiž. lijak: stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija
SSKJ²
liják -a m (á)
1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka
● ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda
// kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku
2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi
♦ agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo
SSKJ²
lijákast -a -o prid. (á)
podoben lijaku: lijakaste grape; granate so izkopale lijakaste jame; zvrtati lijakasto luknjico / obleka z lijakastimi rokavi; lijakasto ustje reke
♦ bot. lijakasti cvet cvet z lijakasto podaljšanim cvetnim vencem
    lijákasto prisl.:
    dohod se lijakasto razširi
SSKJ²
lijána tudi liána -e ž (ȃ)
bot. rastlina, ki pri rasti potrebuje oporo: fižol je lijana; z dreves v pragozdu visijo lijane; tropske lijane
SSKJ²
líjast -a -o prid. (ȋ)
knjiž. lijakast: granata je izkopala lijasto jamo / lijasto ustje reke
    líjasto prisl.:
    lijasto se zoževati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
líjavica in lijávica -e ž (ī; ȃ)
1. star. ploha, naliv: v hudi lijavici je zgrešil pot; ta novica je delovala kot mrzla lijavica
2. med. neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata; driska: ustaviti lijavico s čajem
SSKJ²
líjček -čka m (ȋ)
manjšalnica od lij(ec): zlivati skozi lijček
SSKJ²
líjec -jca m (ȋ)
lijak: z lijcem vlivati v steklenico
SSKJ²
lík1 -a m (ȋ)
1. oseba kot literarna, dramska upodobitev: podati življenjsko pristen lik; igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe; filmski, igralski, odrski liki; to je najlepši ženski lik v njegovih romanih; liki v tragediji; ekspr. Shakespearova galerija človeških likov / dramski lik
// s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: igralec je dobro predstavil lik gizdalina; lik človeka iz ljudstva; junaški lik iz naše revolucije; lik borca in heroja
2. knjiž., navadno s prilastkom likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip1, podoba: lesen lik sejalca; lik zveri; lik iz kamna; lik na kovancu; znamke s pesnikovim likom; pren. duhovni lik pesnika
● knjiž. njen lik mu je vedno pred očmi obraz, podoba, postava
3. kar je likovno upodobljeno sploh: risati po pesku nekakšne like; okrasni liki na ploskvi
4. geom. tvorba, sestavljena iz točk, premic in ravnin: izračunati ploščino lika / enakokotni lik; ploskovni, prostorski lik; podobni, skladni liki; raznostranični lik / geometrijski lik
5. igr. obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve: vpisati besedo, črko v lik / magični lik pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo
♦ šport. lik kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj povezanih elementov umetnostnega drsanja; obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani
SSKJ²
lík2 -a m (ī)
zastar. ličje: privezati trto z likom
SSKJ²
likálec -lca [tudi likau̯ca] m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja z likanjem: likalec v konfekcijski delavnici
SSKJ²
likálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na likanje: primerno mehka likalna podlaga / (električni) likalni stroj; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; likalna miza
SSKJ²
likálka -e [tudi likau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem:
SSKJ²
likálnica -e ž (ȃ)
1. prostor za likanje: stanovanjski blok ima svojo sušilnico in likalnico
2. (manjše) podjetje za likanje: lastnica pralnice in likalnice
// obrat za likanje v tovarni: v novem tovarniškem poslopju sta nameščeni šivalnica in likalnica
SSKJ²
likálnik -a m (ȃ)
priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja: priklopiti likalnik; vroč likalnik / električni likalnik; krojaški, potovalni likalnik; vlažilni (električni) likalnik; likalnik na oglje; podstavek za likalnik
♦ teh. likalnik z regulatorjem ali avtomatski likalnik
SSKJ²
likálo -a s (á)
star. likalnik: vroče likalo
SSKJ²
líkanec -nca m (ȋ)
usnj. gladko, močno usnje za sedlarske in torbarske izdelke: puška v etuiju iz rjavega likanca
SSKJ²
líkanje -a s (ȋ)
glagolnik od likati: likanje perila; pranje in likanje / likanje jezika / likanje okusa
SSKJ²
líkar -ja m (ȋ)
kdor se poklicno ukvarja z likanjem: barvarji oblek in likarji
♦ zool. hrošč, katerega ličinka uničuje ličje sadnega drevja, Scolytus
SSKJ²
líkarica -e ž (ȋ)
ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem: likarice v kemični čistilnici / ročna, strojna likarica
SSKJ²
líkati -am nedov. (ȋ)
1. potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi: gospodinja pere in lika; likati hlače, perilo; likati obleko na lice, narobe / likati na oglje z likalnikom na oglje; likati z vlažno krpo da se med likalnik in tkanino polaga vlažna krpa
// delati kaj gladko, nezmečkano: likati pod pritiskom; likati s strojem
♦ usnj. likati usnje
2. knjiž. slovnično, stilno izboljševati: likati svojo govorico; likati jezik; likati verze
3. knjiž. vzgajati, oblikovati: učiti in likati mladino; likal se je v dobrega borca; likati se pri Cankarju / likati svoj slikarski dar
4. star. loščiti, svetliti: likati čevlje, nohte
SSKJ²
likêr -ja m (ȇ)
žgana pijača iz vinskega žganja ali špirita z dodatkom sladkorja, sadnih sokov, aromatičnih snovi: piti liker; kozarček likerja; tovarna likerjev / hruškov, jajčni, kavni liker; liker iz višenj
SSKJ²
likêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na liker: likerski okus; likerska industrija / likerski kozarček
SSKJ²
líki vez. (ȋ)
zastar., med členi v stavku kakor2: jezero leži pred menoj liki na dlani
SSKJ²
líkof -a m (ȋ)
zlasti v kmečkem okolju pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu, po sklenjeni kupčiji: hiša je dokončana, zvečer bomo imeli likof / piti likof; dati za likof
● pog. kdaj bo likof kdaj bo delo končano
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
líkov -a -o prid. (ī)
bot., v zvezi likovo vlakno vlakno ličja:
SSKJ²
líkoven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi; moderen likovni izraz; likovni svet japonskih grafikov; likovna kritika, kultura; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli; likovni pedagog; razstavljati v likovnem salonu; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekture
♦ šol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja
    líkovno prisl.:
    likovno upodobiti zgodovinski prizor
SSKJ²
líkovnica -e ž (ȋ)
publ. likovna umetnica, upodabljajoča umetnica: razstavlja skupina mladih likovnic
SSKJ²
líkovnik -a m (ȋ)
publ. likovni umetnik, upodabljajoči umetnik: razstava del starejših slovenskih likovnikov; likovniki, skladatelji, pesniki
SSKJ²
líkovnost -i ž (ȋ)
um. skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje: abstraktna, čista likovnost
SSKJ²
líkovnoumétnosten -tna -o prid. (ȋ-ẹ́)
nanašajoč se na likovno umetnost: literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike
SSKJ²
líktor -ja m (ī)
pri starih Rimljanih uslužbenec, ki nosi pred visoko uradno osebo liktorski sveženj: pred konzulom so stopali liktorji
SSKJ²
líktorski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na liktorje: liktorske dolžnosti / liktorski snop v fašistični Italiji butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma; liktorski sveženj pri starih Rimljanih butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti
SSKJ²
líkvida -e ž (ȋ)
jezikosl. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik: l in r sta likvidi
SSKJ²
likvidácija -e ž (á)
1. nav. ekspr. odprava, uničenje, odstranitev: likvidacija kolonializma, nepismenosti, oborožitve / likvidacija dolgov / publ. levo krilo stranke zahteva voditeljevo politično likvidacijo
2. pravn. prenehanje obstoja gospodarske organizacije: izvesti likvidacijo / redna likvidacija; prisilna likvidacija stečaj
// v zvezi z v postopek za to prenehanje: iti, preiti v likvidacijo; biti v likvidaciji; zadruga v likvidaciji
3. usmrtitev po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: opraviti likvidacijo / množične likvidacije prebivalstva
♦ adm. presoja pravilnosti knjigovodske listine in njena priprava za nadaljnjo obravnavo
SSKJ²
likvidacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na likvidacijo: likvidacijski ukrepi kolonizatorjev / likvidacijski odbor; uveden je likvidacijski postopek / to taborišče je bilo izrazito likvidacijsko taborišče
♦ ekon. likvidacijska masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji
SSKJ²
likvidátor -ja m (ȃ)
1. nav. ekspr. kdor kaj odpravi, uniči, odstrani: likvidatorji narodnih manjšin
2. pravn. kdor izvaja postopek redne likvidacije: opravljati posle likvidatorja
3. kdor koga usmrti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: določiti likvidatorja
4. uslužbenec v likvidaturi: likvidator osebnih dohodkov, računov
♦ polit. pristaš likvidatorstva
SSKJ²
likvidátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na likvidatorje ali likvidatorstvo: biti dodeljen likvidatorski enoti / likvidatorska smer v partiji
SSKJ²
likvidátorstvo -a s (ȃ)
polit. smer v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zaradi carističnega terorja zavzemala za razpust stranke: Leninov boj proti likvidatorstvu
// slabš. taka smer v stranki, partiji sploh: v partiji je prišlo do likvidatorstva in frakcionaštva
SSKJ²
likvidatúra -e ž (ȗ)
oddelek v podjetju, ustanovi, v katerem se likvidirajo knjigovodske listine: biti zaposlen v likvidaturi
SSKJ²
likvíden -dna -o prid. (ȋ)
1. v danem času sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben: postati likviden; likvidna banka; podjetje ni likvidno / likvidno gospodarstvo
2. ekon. ki se lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljiv: likvidne premoženjske oblike; likvidna sredstva / denar je najbolj likvidna oblika premoženja
SSKJ²
likvidíranje -a s (ȋ)
glagolnik od likvidirati: likvidiranje tolpe
SSKJ²
likvidírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. nav. ekspr. odpraviti, uničiti, odstraniti: industrija je likvidirala staro obrt; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati nasprotnikovo postojanko
2. pravn. napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti, razpustiti: likvidirati podjetje, zadrugo
3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati političnega nasprotnika; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance
♦ adm. presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo
    likvidíran -a -o:
    likvidirani računi; frakcijski boji so bili likvidirani; investicije so likvidirane; biti likvidiran na ukaz gestapa
SSKJ²
likvídnost -i ž (ȋ)
1. sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilna sposobnost: likvidnost podjetij se veča; stopnja likvidnosti / likvidnost gospodarstva
2. ekon. značilnost, da se (kaj) lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljivost: različna likvidnost premoženja
SSKJ²
likvídnosten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na likvidnost: likvidnostna rezerva
♦ ekon. likvidnostni koeficient število, ki izraža razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
líkvor -ja m (ȋ)
anat. tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, možgansko-hrbtenjačna tekočina: preiskava likvorja
SSKJ²
líla -- prid. (ȋ)
pog. (bledo) vijoličast, lilast: lila obleka; jopica je lila
    líla prisl.:
    lila rožnata znamka
SSKJ²
lílast -a -o prid. (ȋ)
(bledo) vijoličast: lilasti cveti; nositi lilasto obleko; lilasto pisemce; pesn. lilast somrak / rad ima lilasto barvo
    lílasto prisl.:
    lilasto moder; lilasto siv
SSKJ²
lílek -lka m (ȋ)
nar. kačji lev: opaziti pod grmom lilek
SSKJ²
lílija -e ž (í)
vrtna rastlina z visokim steblom in velikimi lijakastimi belimi cveti: cvetoča lilija; vonj lilij; dekle je bilo čisto kot lilija / bela lilija
● star. pred svetom nosi lilijo dela se nedolžnega, čistega
♦ bot. kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; etn. bela bela lilija otroška igra, pri kateri eden od igralcev stoji z zavezanimi očmi sredi kroga drugih in izbere koga, da zavzame njegovo mesto; zool. morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea
SSKJ²
lílijan tudi liliján -a m (ī; ȃ)
vrtn. okrasna ali divja rastlina z dolgimi pritličnimi listi in velikimi lijakastimi cveti; maslenica
SSKJ²
lílijast -a -o prid. (í)
podoben liliji: lilijasti okraski na kapitelu / knjiž., ekspr. imeti lilijast obraz zelo bel; nedolžen, čist
SSKJ²
lílijevka -e ž (í)
nav. mn., bot. rastline z enojnim cvetnim odevalom iz šestih enakih listov, Liliaceae:
SSKJ²
lílijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na lilijo: lilijski listi / knjiž., ekspr. njene lilijske roke bele, krhke
// knjiž., ekspr. nedolžen, čist: lilijska mladost
    lílijsko prisl.:
    lilijsko bel obraz
SSKJ²
liliputánec -nca m (ȃ)
knjiž. pritlikavec: cirkuška predstava liliputancev / kolibriji so liliputanci med ptiči / duševni liliputanec
SSKJ²
liliputánka -e ž (ȃ)
knjiž. pritlikavka: liliputanci in liliputanke / v primeri s sorodnimi rastlinami je ta cvetlica liliputanka
SSKJ²
liliputánski -a -o prid. (ȃ)
knjiž., ekspr. zelo majhen: v roki je imela liliputanski kovček; liliputanske države / liliputanska nagrada
SSKJ²
liliputánstvo -a s (ȃ)
knjiž., ekspr. omejenost, ozkosrčnost: pesnikov spopad z liliputanstvom sodobnikov
SSKJ²
lím -a m (ȋ)
pog. lepilo: lim dobro drži / kuhati lim klej
● pog., ekspr. iti (komu) na lim dati se prevarati, ukaniti; nar. tičji lim evropsko ohmelje
SSKJ²
límanica -e ž (ȋ) nav. mn.
1. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev: nastavljati limanice; loviti ptiče na limanice, z limanicami; ujeti se na limanice
2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: pazi, to so limanice; limanice in pasti življenja / z oslabljenim pomenom limanice lepih besed
● ekspr. dobiti, ujeti koga na limanice prevarati, ukaniti ga; ekspr. iti (komu), sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti
SSKJ²
límati -am nedov. (ȋ)
pog. lepiti, klejiti: mizar lima; limati plakate
SSKJ²
límb -a m (ȋ)
1. teh. polkrožni kovinski trak, plošča z lestvico pri pripravi za merjenje kotov: odčitati velikost kota na limbu
2. rel. predpekel: limb in vice; pren., knjiž. ostati zunaj obzidja lirike v nekakšnem limbu
SSKJ²
límba -e ž (ȋ)
gozd. visokogorski bor, pogosten tudi v parkih; cemprin
SSKJ²
límbar -ja m (ȋ)
zastar. lilija: na vrtu raste limbar / beli limbar
SSKJ²
limbovína tudi límbovina -e ž (í; ī)
les. les cemprina: stene, obite z limbovino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
límburški -a -o prid. (ȋ)
gastr., v zvezi limburški sir mehki sir v obliki kvadra, ostrega okusa in vonja:
SSKJ²
límes -a m (ȋ)
zgod., nekdaj utrjena meja: glavne postojanke limesa / langobardski limes na vzhodnem obrobju Furlanije; rimski limes po Donavi in Renu ter med njima
SSKJ²
liméta -e ž (ẹ̑)
južno drevo z zelenimi, limoni podobnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: okrasiti jed z rezinami limete; barva, okus limete; sok limete; limona, pomaranča in limeta
SSKJ²
límfa -e ž (ȋ)
1. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali, mezga: pod roženo plastjo kože se je nabrala limfa; kri in limfa
2. med. cepivo proti kozam: vbrizgniti limfo
SSKJ²
limfátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na limfo: limfatično tkivo
♦ anat. limfatični sistem limfni sistem; med. limfatična levkemija bolezen, za katero je značilen pojav rakavih limfocitov v krvi
SSKJ²
límfen -fna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na limfo: krvni in limfni obtok / limfna drenaža masažna metoda, pri kateri se spodbuja limfni žilni sistem in limfni pretok ter pospešuje odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa
♦ anat. limfni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu, mezgovje; limfna žila žila, po kateri se pretaka limfa
SSKJ²
limfocít -a m (ȋ)
nav. mn., biol. levkocit z velikim jedrom in malo citoplazme: aktivirani limfociti; delovanje limfocitov; število limfocitov v krvi
SSKJ²
limfóm -a m (ọ̑) med.
vsaka od bolezni, ki nastanejo zaradi trajnega nenadzorovanega razraščanja malignih celic limfatičnega tkiva: ozaveščati javnost o limfomu; zdravljenje različnih vrst limfomov; znaki limfoma so lahko podobni znakom prehladnih obolenj; bolnik z limfomom; levkemija in limfom
SSKJ²
limít -a m (ȋ)
knjiž. določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa: limit provizije
♦ šport. na olimpijske igre so poslali le tiste športnike, ki so dosegli limit določene rezultate ali določeno število točk, ki so potrebni za udeležbo na pomembnem tekmovanju
SSKJ²
limíta -e ž (ȋ)
knjiž. določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa: povečanje storilnosti privede do fiziološke limite; delo določa možnosti in limite ekonomskega razvoja
♦ mat. limita funkcije; limita zaporedja število, pri katerem so v vsaki okolici skoraj vsi členi zaporedja
SSKJ²
limíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na limito ali limit: določiti limitne norme / za vsako športno disciplino so določili limitni rezultat
SSKJ²
limitíranje -a s (ȋ)
glagolnik od limitirati: v pravilniku je omenjeno tudi limitiranje zdravniških obiskov na domu / limitiranje zaporedja
SSKJ²
limitírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa; omejiti: limitirati kredite; limitirati zaloge
♦ mat. zaporedje limitira gre proti limiti
    limitíran -a -o:
    limitirana stanarina
    ♦     ekon. limitirane cene cene, katerih oblikovanje je omejeno
SSKJ²
limnologíja -e ž (ȋ)
veda o stoječih sladkih vodah, zlasti o jezerih: strokovnjak za limnologijo
SSKJ²
limnolóški -a -o (ọ̑)
pridevnik od limnologija: limnološka opazovanja
SSKJ²
limóna -e ž (ọ̑)
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad: kisle, sočne limone; sok limone; zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono z limoninim sokom / nasad limon limonovcev
SSKJ²
limonáda -e ž (ȃ)
1. osvežujoča pijača iz limoninega soka, vode, sladkorja: piti limonado; kozarec limonade / elipt., pog. prosim dve limonadi dva kozarca limonade
2. slabš. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: ta roman je limonada; zdaj igrajo neko limonado; filmska limonada
// televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela: rada gleda limonade; mehiška limonada / televizijska limonada
SSKJ²
limonádar -ja m (ȃ)
prodajalec limonade: limonadar na oglu
SSKJ²
limonádast -a -o prid. (ȃ)
slabš. čustven, a vsebinsko prazen: limonadast film, roman
SSKJ²
limonáden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na limonado: limonadni kozarci / v tem filmu prevladuje limonadna romantika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
limonádnica -e ž (ȃ) slabš.
televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela: producentka limonadnice; serije limonadnic so običajno na sporedu ob popoldnevih
SSKJ²
limónast -a -o prid.(ọ̑)
po barvi podoben limoni: limonasta svetloba / limonasta barva
    limónasto prisl.:
    limonasto rumen
SSKJ²
limónica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od limona: drobna limonica / ekspr. čaj z limonico
SSKJ²
limonín1 -a m (ȋ)
umetno narejena kislina v prahu za osvežujočo pijačo z okusom po limoni: kupiti limonin
SSKJ²
limónin2 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na limono: okrasiti pečeno ribo z limoninimi krhlji; limonin sok; limonina lupina / dodati jedi nastrgano limonino lupinico zunanji, rumeni del lupine
SSKJ²
limonít -a m (ȋ)
petr. ruda, ki vsebuje v glavnem železove okside z vodo, rjavi železovec:
SSKJ²
limónov -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na limono ali limonovec: limonov grm / limonov sok; limonova lupinica zunanji, rumeni del lupine / limonov sladoled
    limónovo prisl.:
    limonovo rumena barva
SSKJ²
limónovec -vca m (ọ̑)
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: limonovci in oranževci
SSKJ²
limónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od limona: limonska krema
SSKJ²
limuzína -e ž (ȋ)
osebni avtomobil z zaprto karoserijo: kabrioleti in limuzine
// ekspr. velik, eleganten osebni avtomobil: pripeljal se je v črni limuzini
SSKJ²
lína -e ž (ī)
1. oknu podobna odprtina, navadno manjša: hlev je imel line namesto oken; veter piha skozi line; pri zamreženi lini se je pokazal obraz / slepe line; stolpne line; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; strešna lina; line v zvoniku
2. nav. mn., zastar. okno: odpreti line
● pesn. zvon je zabučal iz visokih lin iz zvonika; zastar. kupiti vozni listek pri lini okencu
♦ anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci; hilus
SSKJ²
línast -a -o prid. (ī)
1. podoben lini: linasta odprtina
2. ki ima line: linast zvonik
SSKJ²
línč -a m (ȋ)
1. zlasti v ameriškem okolju uboj krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja: tolpa je hotela linč
2. besedni sramotilni napad na koga z namenom pokazati odklonilen odnos do njega, ga onemogočiti: pozivati k linču; medijski, politični linč / nekateri starši grozijo šoli z javnim linčem
SSKJ²
línčanje -a s (ȋ)
glagolnik od linčati: preprečiti linčanje konjskega tatu / medijsko linčanje
SSKJ²
línčar -ja m (ȋ)
udeleženec linčanja: divja tolpa linčarjev
SSKJ²
línčati -am dov. in nedov. (ȋ)
zlasti v ameriškem okolju ubiti krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja: pobesnela množica ga je hotela linčati / ekspr. linčali me bodo, ko bodo to brali
SSKJ²
línda -e ž (ȋ)
nar. napušč, pristrešek: stati pod lindo / po grozdju duh in drožja izparina napolnila je lindo, hram in klet (A. Gradnik)
SSKJ²
lineáren -rna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. ki poteka v eni smeri, enosmeren: linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen
// razvit samo v eni smeri: značaj glavnega junaka je linearen; linearna, preprosta vera v svet
2. knjiž. ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je linearna tvorba
3. knjiž. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren: rast proizvodnje je linearna
4. mat. nanašajoč se na prvo potenco: linearna enačba; linearna funkcija funkcija s spremenljivkami v prvi potenci; linearna interpolacija interpolacija z linearno funkcijo
♦ arheol. linearna pisava B zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture; ekon. linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek; fiz. linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti; linearna lestvica lestvica z enako velikimi razdelki; linearna temperaturna razteznost temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri; geom. linearna perspektiva perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike; glasb. linearna zasnova zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; lit. linearni liki liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem; linearna kompozicija kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu; um. linearni ornament ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi
    lineárno prisl.:
    dejanje poteka linearno; linearno povečati vse osebne dohodke; linearno razporejena vas
SSKJ²
linearízem -zma m (ī)
um. likovno izražanje s črtami in ravnimi ploskvami:
SSKJ²
lineárnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost linearnega: linearnost geometrijske tvorbe
♦ glasb. linearnost kompozicijskega stavka značilnost, da so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; lit. linearnost v zgodbi enakomernost razvoja dogajanja brez vsebinskih odmikov; um. linearnost in ploskovitost figur
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lingua franca lingue france in língva fránka língve fránke [língva fránka] ž (ȋ, ȃ)
jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov: angleščina je postala evropska in svetovna lingua franca
SSKJ²
lingvíst -a m (ȋ)
strokovnjak za lingvistiko, jezikoslovec: sestanek lingvistov
SSKJ²
lingvístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na lingvistiko, jezikosloven: lingvistična razprava / lingvistični atlas
SSKJ²
lingvístika -e ž (í)
jezikoslovje: študirati lingvistiko; razprave s področja lingvistike
♦ jezikosl. matematična lingvistika; strukturalna lingvistika
SSKJ²
línica -e ž (ī)
1. manjšalnica od lina: pogledati skozi linico / linica v vratih
● star. kupiti vstopnico pri linici okencu
2. nar. vdolbina, omarica v zidu, zlasti v kmečki hiši: odprl je linico in vzel iz nje steklenico; postaviti svečo v linico
SSKJ²
línija -e ž (í)
1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo; ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija
// kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ. izgradnja nove družbe se ne razvija po ravni liniji
2. kar ločuje, razmejuje; črta: prekoračiti linijo; mejna linija
3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Črnuče–Vič; ladijska linija; letalska linija Ljubljana–Zagreb; mednarodne linije; redne in občasne linije; linija v Južno Ameriko
4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo; vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija; nadzemna linija; telefonska, telegrafska linija
// kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / pog.: linija je prekinjena, zasedena zveza; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu / vroča linija telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča telefonska linija vroča linija
5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic; proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija
6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti nasprotnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji
7. navadno s prilastkom oblika, podoba, videz: aerodinamične linije letala; elegantna linija avtomobila; moderna linija frizure; klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti poteza, črta
// obris, kontura: linija profila, nosu
// pog. vitko telo, postava: ima linijo; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija
8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila; določiti politično linijo; idejna, partijska, uradna linija; kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono; boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo
9. knjiž., navadno s prilastkom tok1, potek: linija dejanja v drami; razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana
10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega; ravna linija osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka
● pog. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; pog. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske; pog. delati po politični liniji politično, v politiki; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih
♦ glasb. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A; H linija v modi vrečaste obleke; pravn. demarkacijska linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici; kmet na b-liniji; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti
SSKJ²
línijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na linijo:
a) linijski nasad / linijski ornament
b) linijski avtobusi; linijsko letalo / linijski promet promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji
č) linijski članki iz časopisa; pesnika niso prištevali med linijske literate
● star. linijske čete redne, stalne čete
♦ filat. linijsko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično; navt. linijska ladja ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; linijska plovba; vet. linijska reja selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo; voj. linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra
SSKJ²
línj -a m (ȋ)
zool. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi, Tinca tinca: debeli linji
SSKJ²
línk -a m (ȋ)
1. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; povezava: link je opremljen s kratkim opisom vsebine; klikniti link; poslati link po e-pošti; koristni linki
2. rad. naprava za prenos zvočnih in televizijskih signalov z usmerjenimi mikrovalovi: poslati sliko po linku; okvara linka
SSKJ²
línkovski -a -o (ȋ)
pridevnik od link: linkovska zveza med Krvavcem in Ljubljano
SSKJ²
linolêj -a m (ē)
obloga iz tkanine, prepojene z lanenim oljem, iz lesne moke, smole: polagati linolej; tla so obložena z linolejem; kos linoleja
SSKJ²
linolêjski -a -o (ē)
pridevnik od linolej: linolejski pod
SSKJ²
linoréz -a m (ẹ̑ ẹ̄)
um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi peresi reže v linolej: ustvarjati grafike v linorezu in lesorezu
// odtis v tej tehniki: razstava umetnikovih linorezov
SSKJ²
línotájp tudi linotype -a [línotájp] m (ȋ-ȃ)
tisk. stavni stroj, na katerem nastajajo scela ulite vrstice stavka: linotajp in monotajp; v prid. rabi: linotajp stroj
SSKJ²
línški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Linz: linške ulice / linški gradel gradel za moško perilo
♦ gastr. linška torta torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena z mrežo iz istega testa; linško testo krhko testo z začimbami
SSKJ²
líntvern -a m (í)
nižje pog. zmaj: hud lintvern / njegova žena je pravi lintvern
SSKJ²
liofilizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. sušiti zmrznjeno živilo v vakuumu pri zmerni temperaturi: potem meso še liofilizirajo
    liofilizíran -a -o:
    liofilizirana živila
SSKJ²
lionist -a [lajoníst] m (ȋ)
član humanitarne organizacije Lions klub: na tridnevnem druženju v Portorožu so lionisti izbrali novega predsednika; zavzeti lionisti so zbrali znatno vsoto za pomoč prizadetim v potresu; podmladek lionistov; lionisti in rotarijanci
SSKJ²
lionističen -čna -o [lajonístičən] prid. (í)
nanašajoč se na lioniste ali lionizem: lionistični klub; širjenje lionistične ideje; svetovna lionistična organizacija; lionistično gibanje, združenje
SSKJ²
lionizem -zma [lajonízəm] m (ī)
gibanje, utemeljeno v delovanju humanitarne organizacije Lions klub: poslanstvo lionizma je pomagati; geslo, ideja, načelo lionizma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lípa -e ž (í)
1. košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti: lipa cvete; sedeti pod lipo; stara lipa; lipa sredi vasi / pog. rezljati konjičke iz mehke lipe lipovega lesa
// pog. lipovo cvetje: nabirati lipo
2. od 1994 stotina hrvaške kune: kovanec za deset lip
3. v zvezi sobna lipa lesnata sobna rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi:
4. v zvezi lipa sprave lipa, posajena leta 1989 na ljubljanskem pokopališču Žale kot simbol slovenstva, prizadevanja za narodno spravo in želje po pokopu žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne: na Žalah je bila spominska slovesnost ob lipi sprave
// takšna lipa v drugih slovenskih krajih: posaditi lipo sprave; lipa sprave v Kranju
SSKJ²
lípan -a m (ȋ)
1. sladkovodna riba z veliko, pisano hrbtno plavutjo: uloviti lepega lipana
2. navadno v zvezi morski lipan morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnimi podolžnimi progami na bokih, zool. cipelj
SSKJ²
liparít -a m (ȋ)
petr. svetlo siva ali svetlo rdeča predornina:
SSKJ²
lipáza -e ž (ȃ)
biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj maščobe v glicerol in maščobne kisline: želodčna lipaza; lipaza in proteaza / encim lipaza
SSKJ²
lípe -ta m (ȋ)
ekspr. omejen, neumen moški: ta lipe zamudi vsako priložnost
SSKJ²
lípec -pca m (ȋ)
nar. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi; lipovec: Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodi si lipa ali pa lipec (F. Levstik)
SSKJ²
lípica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od lipa: ležati pod zeleno lipico
♦ bot. gozdna rastlina z rdeče-rumenimi cveti v grozdih; vimček
SSKJ²
lipicánec -nca m (ȃ)
konj lipicanske pasme: dresirati lipicance; v kočijo sta vprežena dva vitka lipicanca
SSKJ²
lipicánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na (kobilarno) Lipico: lipicanski žrebec
♦ vet. lipicanska pasma pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje
SSKJ²
lípičan -a tudi lipičàn -ána tudi lipičán -a m (í; ȁ á; ȃ)
zastar. lipicanec: jezditi lipičana
SSKJ²
lípid -a m (ȋ)
biol., kem. v vodi netopna, biološko navadno pomembna organska snov: motnje v metabolizmu lipidov
SSKJ²
lipoíd -a m (ȋ)
biol., kem. maščobi podoben lipid: razkroj lipoidov; ta hrana je bogata z lipoidi
SSKJ²
lipóm -a m (ọ̑)
med. skupek izrojenih celic maščobnega tkiva:
SSKJ²
liposúkcija -e ž (ú)
lepotna operacija, pri kateri se odstranjuje, izsesava maščobno tkivo: odločiti se za liposukcijo stegen, trebuha; naraščajoče povpraševanje po liposukciji; lifting in liposukcija / kirurška, ultrazvočna liposukcija
SSKJ²
lípov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na lipo: kipec iz lipovega lesa; lipovo cvetje / lipov čaj, med / izrezljati lipovo igračko
● drži se kot lipov bog je neroden, molčeč
SSKJ²
lípovec -vca m (í)
1. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi: lipa in lipovec
2. pog. lipov čaj: vroč lipovec
// nar. lipovo cvetje: nabirati lipovec
♦ čeb. lipov med
SSKJ²
lipovína in lípovina -e ž (í; í)
lipov les: rezljati igračo iz lipovine; mehka lipovina
// lipovo cvetje:
SSKJ²
lípovje -a s (í)
nasad, skupina lip:
SSKJ²
lípovka1 -e ž (í)
vrtn. okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris: vonj cvetoče lipovke
SSKJ²
lípovka2 -e ž (í)
nav. mn., bot. drevesa s srčastimi listi in dišečimi cveti v socvetjih, Tiliaceae:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
líptovec tudi líptavec -vca m (ȋ)
gastr. liptovski sir: namazati kruh z liptovcem
SSKJ²
líptovski tudi líptavski -a -o prid. (ȋ)
gastr., v zvezi liptovski sir sir za mazanje, pripravljen iz skute, paprike in drugih začimb: žemlja z liptovskim sirom
SSKJ²
líra1 -e ž (ȋ)
denarna enota Turčije in nekaterih drugih držav: to stane tisoč lir / turška lira
// do 2002 denarna enota Italije: zamenjati lire za evre / italijanska lira
♦ num. beneška lira srebrnik, kovan v 15. in 16. stoletju v Benetkah
SSKJ²
líra2 -e ž (ȋ)
1. pri starih Grkih glasbilo s strunami, napetimi na okvir iz dveh ukrivljenih ročic: brenkati na liro / spremljati petje z liro; pren., vznes. rojenice so mu podarile liro; pesnikova lira je umolknila
2. teh. priprava, del priprave, podoben liri: zaklana perutnina se obešena na lirah pomika skozi dvorano
♦ astron. Lira ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Vega
SSKJ²
lírast -a -o prid. (ȋ)
podoben glasbilu liri: lirasta oblika
♦ bot. lirasti list pernato deljeni list, ki ima velik končni rogelj, stranski roglji pa se proti dnu zmanjšujejo
    lírasto prisl.:
    lirasto ukrivljeni rogovi
SSKJ²
lírica -e ž (ȋ)
ekspr. manjšalnica od lira1: zadovoljen je, če zasluži kakšno lirico
SSKJ²
líričen -čna -o prid. (í)
1. ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja, čustven: recitirati z liričnim poudarkom; konec novele je liričen; lirična pesem; v sliki je opazno lirično razpoloženje / lirična doživetja čustvena / ženska lirične narave čustvene
2. nanašajoč se na liriko; lirski1: pesnikova lirična nadarjenost / lirični pesnik; lirična pesem
♦ glasb. lirični sopran sopranski glas, nekoliko višji od dramskega soprana; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja; lit. lirična drama drama, ki s čustvenim poudarkom prikazuje dogajanje; lirična proza
    lírično prisl.:
    biti lirično razpoložen
SSKJ²
líričnost -i ž (í)
lirski elementi, lirske značilnosti: pisateljevo delo je brez vsake liričnosti; liričnost črtic / liričnost kraja / zaiti v liričnost lirično razpoloženje
SSKJ²
lírik -a m (í)
kdor piše lirska dela, navadno lirske pesmi: liriki in epiki / Pregelj je lirik Tolminske
♦ lit. ljubezenski, refleksivni lirik
SSKJ²
lírika -e ž (í)
1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je lirska pesem: lirika, epika, dramatika / ta pesem je čista lirika ki izraža le čustva
// lirske pesmi: Prešernova lirika; izbor slovenske lirike / domoljubna, ljubezenska, refleksivna lirika; lirika v prozi
2. knjiž. liričnost, čustvenost: vpletati v pripoved liriko / ta prizor je lep primer plesne lirike
SSKJ²
lirístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na lirizem: liristični toni v romanu / slabš. plehki liristični izlivi sentimentalnosti
SSKJ²
lirízem -zma m (ī)
knjiž. lirično razpoloženje, lirična usmerjenost: vdajati se lirizmu; vsa pisateljeva dela so prepojena z lirizmom / tihi lirizem polj in travnikov
// lirski element, lirska značilnost: tekst je poln lirizmov
SSKJ²
lirizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati kaj lirično: pisatelj lirizira resničnost; lirizirati prozo z melodičnostjo
    lirizíran -a -o:
    lirizirani dialogi; lirizirani opisi narave
SSKJ²
lirorépec -pca m (ẹ̑)
zool. v Avstraliji živeča fazanu podobna ptica, katere samec ima rep liraste oblike, Menura novaehollandiae:
SSKJ²
lírski1 -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na liriko: lirski elementi; lirske značilnosti / imeti lirski dar / lirski pesnik; lirske pesmi pesmi, ki vsebujejo izpoved; lirsko-epska pesem pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi
2. ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja; liričen: lirski ton pesmi; lirske besede; lirsko razpoloženje / pesnikov lirski svet čustveni / to je izrazito lirski človek čustven
♦ lit. lirska drama drama, ki s čustvenim poudarkom prikazuje dogajanje
    lírsko prisl.:
    lirsko pobarvan prizor
SSKJ²
lírski2 -a -o (ȋ)
pridevnik od lira1: lirska valuta
SSKJ²
lísa1 -e ž (í)
1. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: na steklu svetilke se je naredila črna lisa; na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise; vlažne lise na steni; žival z belo liso na glavi, repu / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje; skozi vejevje je videl modre lise neba dele, kose; snežne lise se naglo krčijo ostanki snega; ekspr. velike sončne lise so ležale po sobi
● (od lakote, izčrpanosti) se mu delajo črne lise pred očmi se mu zdi, da vidi pred očmi črne lise, ploskve; cenzurna lisa mesto v časopisu, kjer je izpuščeno prepovedano besedilo
2. nar. jasa: nabirati jagode na lisi
// madež: ponošena obleka je imela obilo lis; pren., ekspr. vsako liso na tebi bodo razgalili ljudem
♦ med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; um. barvna lisa barva, nanesena s potezo čopiča; vet. konjska lisa belo podolgovato znamenje na nosnem grebenu pri konju
SSKJ²
lísa2 -e ž (ȋ)
nar. lisasta krava: gnati liso na pašo
SSKJ²
lísast -a -o prid. (í)
1. ki ima lise: lisasta krava; žival je belo lisasta po glavi / obraz je postal ves lisast od razburjenja; lica je imela lisasta od solz / suknjič je bil lisast od smolnih madežev
2. nar. omejen, neumen: kaj mislite, da sem tako lisast, da bom imel to za vino
♦ vet. lisasta zvezda belo znamenje na čelu živali v obliki podolgovate lise; zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons
    lísasto prisl.:
    lisasto govoriti; lisasto zardeti
SSKJ²
lísati -am nedov. (ī)
delati lise: kri je lisala oklepe
♦ gozd. s plitvimi zaseki na lubju označevati drevje, navadno za sečnjo
    lísati se ekspr.
    odražati se, kazati se kot lisa: hiša se je lisala skozi temo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lísavost -i ž (í)
lastnost, značilnost lisastega: lisavost kože, živali
SSKJ²
lísec -sca m (ȋ)
lisasta žival, navadno vol: za dva vola je bilo premalo krme, zato je lisca prodal; jahati na liscu
SSKJ²
lísica1 -e ž (í)
manjšalnica od lisa1: pikice in lisice
SSKJ²
lisíca2 -e ž (í)
1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka
● ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
// lisičja samica: lisica in lisjak
2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi
3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica
4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah; natakniti, sneti komu lisice; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah
5. nav. mn. naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice na kolo; redarji so sneli lisice z avtomobila; pobuda za razpis referenduma o uvedbi lisic; vklenitev, zaklenitev vozila z lisicami
♦ šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus
SSKJ²
lisíčar -ja m (ȋ)
lov. pes, izučen za lov na lisice: pes je pokazal, da bo dober lisičar
SSKJ²
lisičevína in lisíčevina -e ž (í; í)
lisičje krzno: kučma iz lisičevine
SSKJ²
lisíčica -e ž (í)
manjšalnica od lisica; lisička: lisica in lisičice / ti si lisičica
SSKJ²
lisíčina in lisičína -e ž (ȋ; í)
1. lisičji brlog: lisica se je skrila v lisičino; vhod v lisičino
// ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: prav dobro sta se počutila v svoji varni lisičini
2. lisičje krzno: ovratnik iz lisičine
SSKJ²
lisíčiti -im nedov. (í ȋ)
1. nameščati lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila: mestni redarji so lisičili napačno parkirane avtomobile in druga vozila
2. ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti: on zmeraj samo lisiči; vedel je, kako je treba lisičiti s trgovci
    lisíčiti se 
    dobrikati se, prilizovati se: lisičila se mu je z žensko preračunljivostjo
SSKJ²
lisičják tudi lisíčjak -a m (á; ȋ)
bot., navadno v zvezi kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum:
SSKJ²
lisičjákovec -vca m (á)
nav. mn., bot. rastline s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z drobnimi listi, Lycopodiaceae:
SSKJ²
lisíčji -a -e prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep; lisičja dlaka; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma
// tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz
2. ekspr. zvit, prebrisan: on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled; njegove lisičje oči
● lisičji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom
♦ bot. lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje
    lisíčje prisl.:
    lisičje se zasmejati; (po) lisičje se je izmuznil; lisičje rjav; biti lisičje zvit
SSKJ²
lisíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od lisíca: lisica in lisičke / ekspr. ustrelil sem krasno lisičko / ti si pa lisička
2. užitna lijakasta goba rumene barve: nabirati lisičke / lisičke v omaki
SSKJ²
lísiti -im nedov. (í ȋ)
delati lise: kri je lisila debeli sneg / jabolko se že lisi postaja rdečkasto, se barva
SSKJ²
lisjáček -čka m (á)
manjšalnica od lisjak: v lisičini čakajo lačni lisjački / bodi previden, on je lisjaček
SSKJ²
lisjáčiti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti: ne zaupam mu, ker neprestano lisjači
SSKJ²
lisják -a m (á)
1. lisičji samec: nekje v daljavi je zalajal lisjak; lisica in lisjak; zvit kot lisjak
2. ekspr. zvit, prebrisan moški: on ni lev, pač pa lisjak; temu lisjaku nisi kos / dobro ga poznam, to je star, velik lisjak / kot psovka ti lisjak stari
● nar. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda
♦ vet. konj rjavkasto ali rdečkasto rumene barve
SSKJ²
lisjáški -a -o prid. (á)
ekspr. zvit, prebrisan: lisjaški starec / lisjaški pogled
    lisjáško prisl.:
    lisjaško se smehljati
SSKJ²
lisjáštvo -a s (ȃ)
ekspr. zvitost, prebrisanost: biti znan po svojem lisjaštvu
SSKJ²
líska -e ž (ȋ)
lisasta krava: liska in sivka
♦ zool. črna liska srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom, Fulica atra
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lísko -a m (ȋ)
ljubk. lisasta žival, navadno konj, pes: kako lep lisko
SSKJ²
líst -a m (ȋ)
1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla: list odpade, požene; listi rumenijo, se sušijo, venejo; drevo, rastlina poganja, razvija liste; mesnati listi; suhi, uveli, zeleni listi; list lipe; zajedavci na listih; drgeta, trese se kot list v vetru; sonce je žgalo in noben list se ni ganil bilo je popolnoma mirno, brez vetra / bukovi, hrastovi, tobačni listi; krompirjevi listi; dodati jedi lovorov list / list za listom odpada
// kar je temu podobno: stresti liste krompirja v ponev / na liste zrezana jabolka
2. pravokoten kos papirja, zlasti za pisanje: na mizi leži list; popisati, preganiti, pretrgati list; prepisati na čist list nepopisan / črtani list ki ima črte; grafični list odtis v kaki grafični tehniki
// tak kos
a) spet z drugimi v knjigo, zvezek: v knjigi manjka list; iztrgati iz beležnice list; počasi obrača liste in šepetaje bere; zvezek ima šestdeset listov; knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi / naslovni list
b) s prilastkom prirejen za različne namene: izpolniti anketni list; notni, risalni list / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
// s prilastkom temu podobna tanka plast česa: namazati liste testa z nadevom; list furnirja
3. s prilastkom dokument, (javna) listina: orožni list; izdati, podaljšati potni list; mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; imeti obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti; poročni list izpisek iz poročne matične knjige; predložiti rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige
4. časopis, revija: tuji listi pišejo o borzni krizi; list poziva vlado, naj začne pogajanja; izdajati, ustanoviti list / dijaški list Lipica; družinski list; gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela; urednik literarnega lista / Uradni list Republike Slovenije
5. star. pismo: brati list; sin ji je poslal list; materin list
6. ploščat kovinski del orodja, orožja, priostren v rezilo: zlomiti list; list kopja; list kose, lopate, sekire, žage; konica lista
● ekspr. dovolj je, obrni list začni govoriti o čem drugem; knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti
♦ agr. gnojiti pod list med rastjo; bot. čašni listi zunanji listi dvojnega cvetnega odevala; črtalasti list dolg in ozek; deljeni list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v listno ploskev; pernati list; plodni listi; sestavljeni list iz lističev; venčni listi notranji listi dvojnega cvetnega odevala; igr. list karte, ki jih ima igralec razporejene v roki; min. list najtanjša plast rudnine, ki se da odklati; navt. list širši del vesla; vpisni list dokument ladij s prostornino nad deset brutoregistrskih ton, ki vsebuje podatke o ladji; rel. list neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe; strojn. list del propelerja v obliki podolgovate vijačne ploskve; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; tekst. list del brda, v katerem so vpete nitnice; trg. list format pol papirja z mero 210 × 297 mm; garancijski list; zool. morski list ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu, Solea; suhi list v Indiji in Avstraliji živeči metulj, z zloženimi krili podoben suhemu drevesnemu listu, Kallima; živi list v južni Aziji živeča žuželka z velikimi krili, podobna rastlinskemu listu, Phyllium; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo; tovorni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini
SSKJ²
lísta -e ž (ȋ)
seznam, zlasti oseb, ki s kakega stališča spadajo skupaj: sestaviti listo povabljenih; predlagani kandidat se vpiše v listo kandidatov; biti na listi / objaviti volivcem kandidatno listo imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije; kandidirati za poslanca na socialnodemokratski listi za poslanca socialnodemokratske stranke; objaviti listo nove vlade imena članov nove vlade / top lista seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost / negativna lista seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice; seznam česa neugodnega; pozitivna lista seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; vmesna lista seznam zdravil na zdravniški recept, ki jih delno plača zdravstvena zavarovalnica
● črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; publ. tudi ta igralec se je vpisal v listo najboljših je bil med najboljšimi; ekspr. ali sem tudi jaz na listi osumljenih ali sem tudi jaz osumljen
♦ adm. plačilna lista plačilni seznam; fin. tečajna lista; pravn. civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora
SSKJ²
lístanje -a s (ȋ)
glagolnik od listati: slišalo se je glasno listanje / listanje je premalo, treba je počasi brati; listanje po slovarju
SSKJ²
lístarica -e ž (ȋ)
nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke se hranijo z listi, Tenthredinidae:
SSKJ²
lístast -a -o prid. (ȋ)
podoben listu: listasti okraski; škrge so listast organ
♦ min. listasta zgradba rudnine
SSKJ²
lístati -am nedov. (ȋ)
obračati liste (knjige, zvezka): listal je časopis, ne da bi ga bral; vzel je knjigo in listal po njej; glasno listati / listati po papirjih na mizi
// na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste: rad listam po starih knjigah; dolgo je listal po reviji in iskal podatek; pren., knjiž. listala je po knjigi svojih spominov
    lístati se 
    1. knjiž. poganjati liste: drevo se že lista
    2. gastr. biti, nastopati v tankih listih, plasteh: namazati testo z maščobo, da se lepo lista
SSKJ²
lístavec -vca m (ī)
nav. mn. listnato drevo: gozd, les listavcev; listavci in iglavci / zimzeleni listavci
♦ gozd. mehki, trdi listavci z mehkim, trdim lesom
SSKJ²
lístavka -e ž (ī)
vrtn. prst iz preperelega listja: igličevka in listavka
SSKJ²
lístek -tka m (ȋ)
1. manjšalnica od list:
a) rastlina že poganja listke; nežni, svetlo zeleni listki / trgala je marjetici listek za listkom
b) iz letala mečejo listke z reklamnim besedilom; za vrati je bil zataknjen listek s sporočilom; bel, popisan listek / niso glasovali z dviganjem rok, ampak z listki na katere so napisali svojo odločitev ali mnenje; izpraševalec je pripravil izpitne listke z vprašanji
c) listek iz staniola / zrezati krompir na listke lističe
č) pisati listek za svoje dekle
● pog. ker se ne moremo zediniti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki
2. s prilastkom pravokoten kos papirja, kartona, navadno z določenim besedilom, za posebne namene: garderobni listek; ko se je vrnil k avtu, je našel na njem pritrjen globni listek; urejati kartotečne listke; parkirni listek potrdilo o plačani parkirnini na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; izpolniti stavni listek za športno napoved; kupiti vozni listek do Celja; žrebni listek
3. zastar. podlistek, feljton: časopis je razpisal nagrado za najboljši listek / roman je izhajal v listkih
♦ bot. listek del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko sam zase odpade; rel. spovedni listek nekdaj potrdilo o opravljeni spovedi
SSKJ²
lísten -tna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na list 1: listna barva / debela listna plast pod drevesom / stebrič, okrašen z listnim ornamentom / zatirati listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
2. nanašajoč se na listje: listni koš
♦ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; listno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste; bot. listna ploskev; listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; listna žila; listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov; rel. listna stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo; šol. listna tabla tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige; teh. listna vzmet vzmet v obliki ploščate palice; tekst. listni damast damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov; listno brdo brdo, obstoječe iz listov; vrtn. listni potaknjenec; listne rastline rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov
SSKJ²
líster -tra m (í)
tekst. lahka, hrapava, svetlikajoča se tkanina iz bombaža in volne: obleka, suknjič iz listra
SSKJ²
lístič -a m (ȋ)
1. manjšalnica od list:
a) drevo že poganja lističe; nežno zeleni lističi / v zadregi je cefrala rdeče lističe nageljna
b) podatke si zapisuje na lističe; odprl je predal in brskal med lističi; popisani lističi / urejati kartotečne lističe listke
c) naprava ima tanke medeninaste lističe; lističi iz staniola / zrezati kumare na lističe / krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; milni lističi
♦ bot. listič del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko sam zase odpade; lističi tanke ploščate tvorbe na spodnji strani klobuka nekaterih gob, na katerih nastajajo trosi; zool. škržni lističi tanke mišičnate tvorbe, ki jih pokriva sluznica, prepletena s kapilarami
2. nav. ekspr. manjši časopis: dijaški, literarni listič / slabš. o tem so pisali celo zakotni lističi
SSKJ²
lístičarka -e ž (ȋ)
nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae:
SSKJ²
lístičast -a -o prid. (ȋ)
ki ima lističe: zlat lističast okvir
♦ bot. lističaste gobe gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae; petr. grafit nastopa v lističastih agregatih
SSKJ²
lístičje -a s (ȋ)
več (rastlinskih) lističev, (rastlinski) lističi: drevo že poganja lističje; mlado, nežno lističje; lističje bukev
SSKJ²
lístina -e ž (ȋ)
1. v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku pravne narave: izdati, napisati, podpisati listino; ponarejena listina; kolkovanje listin; overiti prepis listine; pristnost listine / bančne listine; ozemlje je postalo samostanska last s cesarjevo darilno listino; denarne in kreditne listine; pooblastilne listine; prevozne listine
♦ fin. knjigovodska listina na temelju katere se zapiše poslovni dogodek v konte; polit. Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta; ustanovna listina Organizacije združenih narodov temeljna določila o ciljih, načelih, ustroju in delovanju Organizacije združenih narodov; pravn. javna listina ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; žel. spremne listine vlakov
2. zapis, ki kaj dokazuje, pojasnjuje sploh: ta načrt je najvažnejša listina za zgodovino slovenske šole; tako je bral v starih listinah; v pisalni mizi svojega moža je našla tudi nekaj neljubih listin; zgodovinske listine
SSKJ²
listínjenje -a s (ȋ) fin.
preoblikovanje posojil v vrednostne papirje: listinjenje obveznic
SSKJ²
lístinski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na listino: najti v arhivu listinski fragment / bogato listinsko gradivo
♦ pravn. listinski dokaz dokaz z listino
SSKJ²
lístje -a s (í)
več (rastlinskih) listov, (rastlinski) listi: listje odpada, poganja, rumeni, se suši; koza obira listje na grmu; gosenice so obžrle listje; smukati listje z veje; kaplje padajo z listja; odpadlo, rjavo, suho, uvelo, zeleno listje; bilo jih je kot listja (in trave) zelo veliko; ima denarja kot listja zelo veliko / bukovo, lovorovo listje; krompirjevo listje listi / listje šumi pod nogami; grabiti listje; uporabljati listje za nastilj / koš, mreža za listje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lístkar -ja m (ȋ)
zastar. podlistkar, feljtonist: Kersnik je bil listkar pri Slovenskem narodu
SSKJ²
lístkoven in listkôven -vna -o prid. (ȋ; ō)
nanašajoč se na listek 2: listkovno gradivo / listkovna akcija med narodnoosvobodilnim bojem akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listki z gesli, besedili proti okupatorju
♦ biblio. listkovni katalog katalog, v katerem so knjige popisane na listkih
SSKJ²
lístnat -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima (rastlinske) liste: listnata rastlina; listnato drevo / listnati gozdovi
2. bogat z listi: drevo je dovolj listnato
3. ki je iz listov: listnati venci / listnata krma
♦ gastr. listnato testo testo, ki vsebuje toliko maščobe kakor moke in ki pečeno sestoji iz tankih listov, plasti; vrtn. listnate lončnice lončnice, ki se gojijo zaradi lepih listov
    lístnato prisl.:
    listnato zelena barva
SSKJ²
lístnica -e ž (ȋ)
1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov; vzeti sinovo fotografijo iz listnice; spraviti vizitko v listnico; usnjena listnica; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo polno
● ekspr. imeti debelo listnico imeti veliko denarja
2. zastar. beležnica, beležka: iztrgati list iz listnice; zapisati si naslov v listnico
3. navadno v zvezi listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem: urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika
4. v nekaterih državah delovno področje ministra: listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice
5. star. listnjak: pripeljati voz listja pred listnico
♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita
SSKJ²
lístnik -a m (ȋ)
1. gozd, v katerem se grabi listje: ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik
2. nar. koš za listje: basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo (F. Bevk)
3. listnjak: listnik je poln
SSKJ²
listnják tudi lístnjak -a m (á; ȋ)
prostor, stavba za listje: berač je prespal v listnjaku; prazen listnjak
SSKJ²
listognòj -ôja in listognój -a m (ȍ ó; ọ̑)
zastar. november
SSKJ²
listonóša -e tudi -a m (ọ̄)
zastar. pismonoša: listonoša je prinesel pismo
SSKJ²
listonóžec -žca m (ọ̑)
nav. mn., zool. zlasti v sladkih vodah živeči majhni raki z nožicami listaste oblike, Phyllopoda:
SSKJ²
listopàd -áda m (ȁ á)
star. november: rodil se je 14. listopada
SSKJ²
listopáden -dna -o prid. (ā)
bot. ki mu jeseni odpadejo listi: ta rastlina je listopadna; listopadno drevo / listopadni gozd
SSKJ²
lístovka -e ž (ȋ)
vrtn. prst iz preperelega listja: dodati rastlini nekoliko listovke; listovka in igličevka
♦ tekst. del statev, ki služi za usklajeno, izmenično premikanje listov
SSKJ²
lístovnik1 -a m (ȋ)
um. okras v obliki niza listov:
SSKJ²
listôvnik2 -a m (ȏ)
1. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih: listovnik za osnovnošolce; uporaba jezikovnega listovnika; uvajanje evropskega listovnika v pouk tujega jezika / študentski listovnik
2. zastar. kartoteka: urejevati listovnik
SSKJ²
lístrast -a -o prid. (í)
tekst. ki je iz listra: listrast suknjič
SSKJ²
lišáj -a m (ȃ)
1. rastlina, sestavljena iz alge in glive, živečih v sožitju: po deblu raste lišaj; ostrgati z drevesa lišaj; razmnoževanje lišajev; mah in lišaj / drevesni lišaj
♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica
2. vnetje kože, ki navadno povzroča srbenje: dobiti lišaj; zdraviti lišaj; lišaj na obrazu; mazilo zoper lišaj
SSKJ²
lišájast -a -o prid. (ȃ)
ki ima lišaj: lišajaste skale; očistiti lišajasto drevje / imeti lišajasto kožo
SSKJ²
lišájav -a -o prid. (ȃ)
lišajast: lišajavo drevje / lišajava koža
SSKJ²
líšček -čka m (ȋ)
manjša ptica pevka z zelo pisanim perjem: čri čri čri, prepeva lišček
SSKJ²
líšp -a m (ȋ) star.
1. nakit, lepotičje, okrasje: ogledovati na stojnici lišp; bila je oblečena preprosto, brez lišpa; izdati mnogo denarja za lišp
2. razkošje, sijaj: v vsem tem lišpu in blišču ni bila srečna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
líšpanje -a s (ȋ)
glagolnik od lišpati: porabiti dosti časa za lišpanje
SSKJ²
líšpati -am nedov. (ȋ)
zastar. krasiti, lepšati: lišpati dojenčkovo košarico
SSKJ²
líšpav -a -o prid. (ī)
1. ki se rad lepša, lepotiči: lišpavo dekle
2. nar. osrednje izbirčen, neješč: razvajen in lišpav otrok / lišpav teliček
    líšpavo prisl.:
    lišpavo jesti
SSKJ²
líšpavka -e ž (ī)
1. ekspr. ženska, ki se rada lepša, lepotiči: on je gizdalin, ona pa lišpavka
2. nar. osrednje izbirčna, neješča ženska: tej lišpavki ni nobena jed po volji
SSKJ²
líšpavost -i ž (ī)
1. lastnost, značilnost človeka, ki se rad lepša, lepotiči: ženska lišpavost
2. nar. osrednje izbirčnost, neješčnost: otrok je suh zaradi lišpavosti
SSKJ²
litaníje -níj ž mn. (ȋ)
1. rel. molitev iz vzklikov in refrenov, ki jih izmenoma izgovarjajo duhovnik in verniki: moliti litanije / iti k litanijam k popoldanskemu cerkvenemu opravilu; pren., ekspr. če bi hotel vse našteti, bi bile dolge litanije
2. ekspr. dolgo trajajoče, dolgočasno grajanje, tožbe: spet moram poslušati stare litanije o njegovih težavah; kdaj bo konec teh litanij
3. ekspr., z rodilnikom velika množina: litanije kletvic, obtožb
SSKJ²
lítas -a m (ȋ)
denarna enota Litve: menjati evre za litase
SSKJ²
líter -tra m (í)
1. osnovna enota za merjenje prostornine: dva litra mleka, vina; kupiti tri litre borovnic, kostanja, pšena; v akumulacijskem jezeru je dvesto milijonov litrov [l] vode; koliko litrov drži sodček / prodajati na litre
// steklenica, posoda za to enoto: gostilničar je vzel liter in šel v klet; stresati jagode v kovinski liter / sam je spil ves liter vsebino steklenice
2. pog. liter vina: stavil je tri litre, da bo zmagalo njegovo moštvo; natakar, še pol litra; ali boš dal, plačal za liter; ekspr. naročal je liter za litrom / liter belega belega vina
● ekspr. pri litru je zelo pogumen kadar pije vino
SSKJ²
literáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na literatura 1, 2:
a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi; pisatelj goji različne literarne oblike; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela
b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino
c) velika literarna vrednost dela
2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira
// knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren
// publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren
● knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji
♦ gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija
    literárno prisl.:
    literarno delovati; literarno obdelati snov; ta stavek zveni nekoliko literarno; biti literarno izobražen; literarno pisani spomini na pesnika
SSKJ²
literarizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti kaj literarno: pisatelj je literariziral zgodbe iz svoje mladosti / strokovno besedilo se ne da literarizirati
    literarizíran -a -o:
    roman je literarizirana biografija
SSKJ²
literárnokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na literarno kritiko: literarnokritična merila
♦ lit. literarnokritični esej
SSKJ²
literárnost -i ž (ȃ)
1. lastnost, značilnost literarnega: prava literarnost romana
2. knjiž. neživost, neživljenjskost, nenaravnost: v teh odstavkih novele se čuti literarnost; literarnost nekaterih Stritarjevih pesmi; literarnost sloga; patetičnost in literarnost
3. publ. značilnost, da so bistveni, osnovni izrazni elementi česa podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: v teh kiparjevih figurah ni nobene literarnosti; očitati filmu literarnost
SSKJ²
literárnoteorétičen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na literarno teorijo: njegova literarnoteoretična dela
SSKJ²
literárnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na literarno zgodovino: literarnozgodovinski članki / realistična literarnozgodovinska šola; doktor literarnozgodovinskih znanosti
SSKJ²
literát -a m (ȃ) nav. ekspr.
1. književnik, pisatelj: literati, slikarji, znanstveniki
2. kdor piše literarna dela manjše umetniške vrednosti: on je le literat, le senca umetnika
SSKJ²
literátka -e ž (ȃ)
književnica, pisateljica: uveljavljena literatka; literatke in slikarke
SSKJ²
literátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na literate: literatska družba / domislice prenapetih literatskih možganov
SSKJ²
literátstvo -a s (ȃ)
nav. ekspr. dejavnost literatov: problem Trdinovega literatstva / odklanjati prazno literatstvo
SSKJ²
literatúra -e ž (ȗ)
1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost: zanimati se za literaturo; zgodovina literature; pogovor o literaturi; smeri v literaturi / družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna, tendenčna literatura / umetniška literatura
// navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo; knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično literaturo; avtorji zabavne literature / ekspr. te pesmi so biseri naše literature / knjiž. lepa literatura leposlovje
2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva; književnost, slovstvo: začetki francoske literature; Trubarjevo delo je temelj slovenske literature / šol. žarg.: učenci ponavljajo literaturo in slovnico literarno zgodovino; predavati literaturo
3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju: brati poljudnoznanstveno literaturo; kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo; širiti revolucionarno literaturo; pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo; policija je zaplenila propagandno literaturo; literatura o Cankarju / na koncu razprave je navedena literatura naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke / referenčna literatura objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke, spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav
♦ glasb. klavirska literatura tiskane klavirske skladbe
SSKJ²
líti líjem nedov., 3. mn. stil. lijó (í)
1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije; deževnica lije s strehe; potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti
// knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu
// knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line
2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba; oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo
3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad; ubrana melodija lije iz sobe; iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo
// ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh
4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice; po vseh potih so lili begunci v mesto; nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti
5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije; lilo je v curkih; lije kakor iz škafa, vedra; lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma
6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove
7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo
● ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž. glas je lil polno zvenel
    lijóč -a -e:
    lijoč solze navdušenja, obupa; neprestano lijoči dež; pesmi, lijoče iz gozda
    lít -a -o:
    liti svečnik; lite črke; lita med; kri, lita za svobodo; solze so bile lite zaman; lito železo železo, oblikovano z ulivanjem v forme; železo z višjim odstotkom ogljika za ulivanje
    ♦     grad. liti beton redkejši beton, ki se uporablja za betoniranje tanjših zidov; teh. lito steklo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lítij -a m (í)
kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna najlažja kovina, element Li: simbol, znak za litij; litij in natrij / zastrupitev, zdravljenje z litijem / baterije iz litija
SSKJ²
lítina tudi litína -e ž (ȋ; í)
metal. kovina, iz katere se ulivajo predmeti: litina iz te tovarne je dobra / bela z belo, siva litina s sivo prelomno ploskvijo; jeklena litina; temprana litina žarjena bela litina
// uliti izdelek, ulitek: prodajati kakovostno litino in druge kovinske izdelke
SSKJ²
lítje -a s (í)
glagolnik od liti 6: litje je bilo uspešno; litje črk
♦ metal. tlačno litje ulivanje kovine pod pritiskom; tehnika litja
SSKJ²
lítka -e ž (ȋ)
nav. mn., nar. vzhodno meča3: brcniti koga v litke
SSKJ²
lito... ali líto... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na kamen: litografija, litosfera
SSKJ²
litográf -a m (ȃ)
1. kdor dela litografije, kamnotiskar: razstava znanega litografa
2. nekdaj kdor se poklicno ukvarja s tehniko ploskega tiska s kamnite plošče: delo je opravil izkušen litograf
SSKJ²
litografíja -e ž (ȋ)
1. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na kamnito ploščo odtiskuje s ploskim tiskom, kamnotisk: uspehi lesoreza, linoreza in litografije
// odtis v tej tehniki: opremiti knjigo z izvirnimi litografijami; razstava litografij / barvna litografija
2. tisk., nekdaj tehnika ploskega tiska s kamnite plošče: razvoj litografije / barvna litografija
SSKJ²
litografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
izdelovati litografijo: litografirati poročilo
    litografíran -a -o:
    litografirani letaki; dijaki so izdajali litografiran list; knjiga je bila napisana na stroj in litografirana
SSKJ²
litográfski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na litografijo: litografski postopek / litografski kamen; litografski papir / litografski tiskar
    litográfsko prisl.:
    litografsko razmnoževati besedilo
SSKJ²
litopón -a m (ọ̑)
kem. bela prašna zmes barijevega sulfata in cinkovega sulfida za oljnato belo barvo: izdelovati litopon
SSKJ²
litopunktúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na litopunkturo: litopunkturne točke / litopunkturni kamni, stebri
SSKJ²
litorál -a m (ȃ)
geogr. obalno območje morja, jezera:
SSKJ²
litorálen -lna -o prid. (ȃ)
geogr. ki je v bližini obale; obrežen, obalen: litoralni sedimenti / litoralno morje / litoralna pokrajina obmorska, primorska
SSKJ²
litosfêra -e ž (ȇ)
geol. zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine, zemeljska skorja: raziskovanje litosfere
SSKJ²
litóta -e ž (ọ̑)
lit. besedna figura, s katero je trditev namenoma izražena manj določno, navadno z zanikanjem: pesnik rad uporablja litote / današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika
SSKJ²
lítovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Litovce ali Litvo: litovski jezik
SSKJ²
lítovščina -e ž (ȋ)
litovski jezik: prevajanje evropskega pravnega reda v litovščino; litovščina in letonščina
SSKJ²
lítoželézen -zna -o prid. (ȋ-ẹ́)
ki je iz litega železa: litoželezen kotel, steber; litoželezne cevi; litoželezna peč
SSKJ²
litráža -e ž (ȃ)
pog. prostornina posode, izražena v litrih: litraža soda
● avt. žarg. gibna prostornina, kubatura
SSKJ²
lítrček -čka m (ī)
ekspr. manjšalnica od liter: litrček cvička / bom dal še jaz za pol litrčka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lítrka -e ž (ī)
nar. litrska steklenica: Reza je nagnila, potegnila dvakrat, trikrat, a ni spravila iz litrke več kot droban požirek (P. Zidar)
SSKJ²
lítrski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na liter: litrski lonec; litrska steklenica / litrska mera / 10-litrska steklenica
SSKJ²
litúrgičen -čna -o prid. (ú)
nanašajoč se na liturgijo, bogoslužen: ustrezen liturgični prostor / liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; liturgične knjige; liturgična oblačila
SSKJ²
liturgíja -e ž (ȋ)
rel. cerkveni verski obredi, bogoslužje: spremljati liturgijo s petjem; oblačila, predmeti za liturgijo
SSKJ²
litúrgika -e ž (ú)
rel. nauk o liturgiji: predavati liturgiko
SSKJ²
litvánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Litvance ali Litvo: litvanski jezik; litvanska književnost
SSKJ²
lív -a m (ȋ)
1. litina: jekleni, sivi liv / skorja na livu ulitem izdelku, ulitku
2. litje: liv se je posrečil
● publ. ta figura v romanu je kot iz enega liva iz enega kosa
SSKJ²
liváda -e ž (ȃ)
knjiž. travnik, trata1: cvetoče, pisane, zelene livade / sončna livada; pren. cvetje z naših pesniških livad
SSKJ²
lívanec -nca m (í)
nav. mn., nar. jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi: peči livance
SSKJ²
livár -ja m (á)
delavec v livarni: livar črk, jekla
SSKJ²
livárna -e ž (ȃ)
podjetje, obrat za ulivanje kovinskih izdelkov ali kovine: biti zaposlen v livarni / livarna brona, jekla, železa; livarna črk, zvonov
SSKJ²
livárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na livarje ali livarstvo: livarsko orodje; biti zaposlen v livarskem podjetju
♦ metal. livarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v lito železo; livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski pesek pesek za izdelavo form, navadno kremenov; livarska žlica orodje za oblikovanje form
SSKJ²
livárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z ulivanjem kovinskih izdelkov: uporaba kremenčevega peska v livarstvu
// veda o tem ulivanju:
SSKJ²
líven -vna -o prid. (ī) metal.
1. nanašajoč se na ulivanje: livni prostor; livna napaka / livna jama jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki
2. ki se da (dobro) ulivati: ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron
SSKJ²
lívnica -e ž (ȋ)
livarna: livnica črk, topov
SSKJ²
lívnost -i ž (ī)
metal. lastnost, značilnost kovine, da se da (dobro) ulivati: izboljšati livnost
SSKJ²
lívra -e ž (ȋ)
v srednjem veku denarna enota Francije: plačeval ji je dvajset liver na mesec
SSKJ²
livrêja -e ž (ȇ)
1. uniformi podobno oblačilo nekaterih uslužbencev, zlasti v hotelu, cirkusu: livreja hotelskega vratarja
2. posebno oblačilo služabnikov za osebno strežbo: rumena livreja; kočijaž v livreji; pri kosilu so stregli služabniki v livrejah
SSKJ²
livríran -a -o prid. (ȋ)
oblečen v livrejo: livriran vratar / pri kosilu so stregli livrirani lakaji; livriran sluga
SSKJ²
lízanje in lizánje -a s (í; ȃ)
1. glagolnik od lizati: lizanje bonbonov / sinu je samo podala roko, lizanja ni marala / težko so prenašali njegovo lizanje predstojniku
2. nar. krma, ki je živina ne grize, ampak samo liže: kadar je vol dosti vozil, so mu pokladali poleg sena tudi lizanje
// kuhinjska sol, stisnjena v kamen, s katero se dopolnjuje krmljenje:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lízati tudi lizáti lížem nedov. (í á í)
1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi
// ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov
2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta
3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
4. nepreh., knjiž. švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
● ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka
    lízati se tudi lizáti se slabš.
    dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
    ●     pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje
    ližóč -a -e:
    zver, ližoča si rane
SSKJ²
lizéna -e ž (ẹ̑)
arhit. navpičen, nekoliko izstopajoč pas, ki utrjuje, razčlenjuje stene: stene slavnostne dvorane so okrašene z lizenami
SSKJ²
lízika -e ž (ȋ)
bonbon v obliki ploščice na paličici: otroci kupujejo, ližejo lizike
SSKJ²
lizín -a m (ȋ)
med. snov, ki povzroča razpadanje, raztapljanje organskih snovi: vsebnost lizina v pridelkih
SSKJ²
lízing tudi leasing -a [lízing-] m (ȋ)
ekon. zakup premičnine ali nepremičnine, ki lahko preide v last zakupnika po plačilu določene zakupnine: (od)plačevati lizing; kupiti na lizing; dajalec, jemalec lizinga; oblike lizinga; odobritev, trajanje lizinga; avto, oprema, stanovanje na lizing; obrok za lizing / obrok lizinga zakupnine za tak zakup
SSKJ²
lizingodajálec -lca [lizingodajau̯ca in lizingodajalca] m (ȃ)
ekon. kdor daje lizing: avto do končnega poplačila ostaja last lizingodajalca
SSKJ²
lizingojemálec -lca [lizingojemau̯ca in lizingojemalca] m (ȃ)
ekon. kdor jemlje, dobi lizing: če je lizing odplačan, postane lizingojemalec lastnik vozila; obveznosti lizingojemalca
SSKJ²
lízinški tudi leasinški -a -o [lízinški] prid. (ȋ)
nanašajoč se na lizing: lizinška družba; lizinška pogodba; lizinško podjetje / lizinška hiša
SSKJ²
lízniti -em dov. (í ȋ)
1. potegniti z jezikom po čem: telička ga je liznila po roki
2. nepreh., knjiž. švigniti, zaplapolati: tu in tam je še liznil plamen
SSKJ²
lizofórm -a m (ọ́)
kem. rumena, bistra, močno dišeča alkoholna raztopina mila in formalina, ki se uporablja za razkuževanje:
SSKJ²
lizól -a m (ọ̑)
rjava, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja za razkuževanje: zastrupiti se z lizolom; steklenica lizola; čutil se je duh po zdravilih in lizolu
SSKJ²
lizún -a m (ȗ)
slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: mogočnik in njegovi lizuni
SSKJ²
lizúnski -a -o prid. (ȗ)
slabš. ki si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: biti lizunski do nadrejenih in oblasten do podrejenih / lizunsko vedenje
SSKJ²
lizúnstvo -a s (ȗ)
slabš. lizunsko vedenje ali ravnanje: satire so naperjene proti lizunstvu
SSKJ²
ljótičevec -vca m (ọ̑)
privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Dimitrija Ljotića: propaganda ljotičevcev
// med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Dimitrija Ljotića: ljotičevci in nedičevci
SSKJ²
ljúb -a -o stil. -ó prid., ljúbši (ȗ ū)
1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z dajalnikom: vedno ljubši ji je bil; ta spomin je vsem ljub; domača hiša mu je bila ljuba; resnica nam je ljuba in draga / v nagovoru: srečno hodi, ljubi otrok, je rekla mati; ljuba mama; knjiž. ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati; iron. ljubi fantje, tako pa ne bo šlo / v osmrtnicah zapustil me je moj ljubi mož
// ki ugaja, je všeč: žganci so njegova najljubša jed / glas ptic mu je ljub; vedno mi je bil ljub spremljevalec; to je njegova najljubša pesem
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: kdaj bo prišla ljuba pomlad; spet sije ljubo sonce / ves ljubi dan sedi; boj za ljubi kruhek; iron.: taka je naša ljuba mladina; za samo ljubo napoto si / v vzkliku ljubi bog, ali je to mogoče
2. knjiž. prijeten, prijazen2: to je res ljub otrok; bila je ljuba in dobra / ljub pogled / ljubo šumenje potoka
● ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; ekspr. molči, če ti je življenje ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; preg. ljubo doma, kdor ga ima
    ljúbo tudi ljubó
    1. prislov od ljub: ljubo se nasmehniti; vetrič ljubo pihlja; ljubo ga je pogledala
    2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža zadovoljstvo: ljubo mi bo, če me boste obiskali; ljubše mi je, če sem sam kot z njim; najljubše bi mu bilo, če bi smel oditi; ni ji bilo ljubo, da so se sprli / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju ljubo mi je
    ●     knjiž. če ti je ljubo, grem s teboj če hočeš, če ti je prav; knjiž. stavka ali – če je komu tako ljubše – prekinitev dela uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku; stori, kakor ti je ljubo kakor hočeš, želiš
    ljúbi -a -o sam.:
    izgubil je svoje ljube; rad je zapel svojo najljubšo; stori to meni na ljubo, zastar. za ljubo ker jaz želim; kot podkrepitev resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati; nar. starše za ljubo imeti rad; star. vzemite moj skromni dar za ljubo bodite prepričani, da sem ga dal z dobrim namenom; uničiti hoče vse, kar je ljubega njenemu srcu; 
prim. ljuba, ljubi
SSKJ²
ljúba -e ž, ljúbih (ȗ)
ženska, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: to je njegova ljuba; ljuba se jezi nanj; prišel je po slovo k svoji ljubi / kot nagovor dolgčas mi je bilo po tebi, ljuba; prim. ljub
SSKJ²
ljubáv -i ž (ȃ)
1. star. ljubezen: nedolžna, zvesta ljubav; bil je vreden njene ljubavi / ljubav do domovine
2. zastar. usluga, prijaznost, ljubeznivost: izkazati komu ljubav; ne vem, kako naj vam povrnem to ljubav / stori mi to ljubav in vprašaj / stori to meni na ljubav na ljubo
SSKJ²
ljubáven -vna -o prid. (á)
knjiž. ljubezenski: ljubavno čustvo / pisal ji je ljubavno pismo / prebirati ljubavne romane; Župančičeve ljubavne pesmi / imeti s kom ljubavno razmerje
SSKJ²
ljubávnica -e ž (ȃ)
zastar. ljubica, ljubimka: ena izmed kraljevih ljubavnic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ljubávnik -a m (ȃ)
zastar. ljubimec, ljubček: ljubavnik njegove žene
SSKJ²
ljúbček -čka m (ȗ)
1. nav. ekspr. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner: njegova žena ima ljubčka
2. moški, zlasti neporočen, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno ženske: ljubčku je oprala perilo; njen ljubček je šel v vojsko; nezvest ljubček
3. ljubljenec: zaradi svoje pridnosti je bil ljubček vseh učiteljic / ljubček srca / naš mali ljubček je bolan / kot nagovor: priden bodi, ljubček; iron. ljubčki moji, tako pa ne bo šlo
4. otr. poljub: daj mi ljubčka
SSKJ²
ljúbčkati -am nedov. (ȗ)
ekspr. ljubkovati: samo razvaja ga in ljubčka
    ljúbčkati se ekspr.
    poljubljati se: kar naprej se ljubčkata
SSKJ²
ljúbec -bca m (ȗ)
zastar. ljubimec, ljubček: dekle je pripela svojemu ljubcu nagelj; ženin ljubec
SSKJ²
ljúbej -a m (ȗ)
zastar. ljubimec, ljubček: ljubej jo je zapustil
SSKJ²
ljúbek -bka -o prid., ljúbkejši (ū)
ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: ljubek otrok; ljubek psiček; dekle je zelo ljubko / ljubka oblekica / ekspr. ljubke jamice na licih
● zastar. ljubko vino okusno, dobro
    ljúbko prisl.:
    ljubko se smehljati; ljubko urejena sobica
    ♦     glasb. ljubko označba za izraz izvajanja grazioso
SSKJ²
ljubézen -zni ž (ẹ̑)
1. močno čustvo naklonjenosti do druge osebe: vezala ju je velika ljubezen; ekspr. ljubezen gori, ugasne, se vname; izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen; ekspr. prisegal ji je večno ljubezen; vračati komu ljubezen; čista, globoka, goreča, prva, skrita, strastna, zvesta ljubezen; čutna in duhovna ljubezen; ekspr. sladka, vroča ljubezen; srečna ki jo ljubljena oseba vrača, nesrečna ljubezen ki je ljubljena oseba ne vrača; ljubezen do dekleta; ljubezen med možem in ženo; zakon brez ljubezni; biti prevzet od ljubezni / njuna dolga ljubezen je končana; tekmec v ljubezni / nav. ekspr.: petošolska ljubezen; platonična ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih; ljubezen na prvi pogled / poročil se je z njo iz ljubezni; storiti kaj iz ljubezni
// evfem. spolno razmerje, spolni odnosi: njen mož ima ljubezen z drugo žensko; pog. začela je z njim ljubezen; njegove neštevilne ljubezni / lezbična ljubezen; svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / spolna ljubezen
// ekspr. oseba, na katero se nanaša to čustvo: po dolgih letih je srečal svojo nekdanjo, prvo ljubezen; oženil se je s svojo mladostno ljubeznijo / kot nagovor kmalu se vrni, ljubezen moja
2. s prilastkom močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: čutiti ljubezen do staršev; bratovska, materinska, otroška ljubezen; hčerina ljubezen do očeta; ekspr. opičja, slepa ljubezen do otrok / domovinska ljubezen; ljubezen do domovine; ljubezen do mladine / ljubezen do živali / to je storila iz ljubezni do otrok; z veliko ljubeznijo je govoril o svoji materi; vzgajal je svojega učenca z očetovsko ljubeznijo kot bi bil njegov oče
3. knjiž., ekspr. kar je posledica teh čustev: obdajala jo je ljubezen moža in otrok; izkazovati staršem ljubezen in spoštovanje
4. navadno v zvezi z do močen pozitiven odnos do česa: cenila je njegovo ljubezen do glasbe, gledališča, knjig; velika ljubezen do narave; ljubezen do poklica; ljubezen do svobode / njena ljubezen do dela je znana znano je, da rada dela; evfem. vsi poznajo njegovo ljubezen do denarja veliko željo, da bi ga pridobil, imel / ekspr.: glasba je njegova ljubezen; pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo / z ljubeznijo obdelovati zemljo; jed je bila skromna, a pripravljena z ljubeznijo
5. ekspr. dobri, prijateljski odnosi: med ljudmi ni vladala ljubezen, ampak sila; ljubezen do bližnjega, za trpeče ljudi / sosedje so živeli med seboj v ljubezni in prijateljstvu
● ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; knjiž. kupljena ljubezen pri kateri je treba partnerja plačati; vznes. čas ljubezni pomlad; evfem. služabnice ljubezni vlačuge, prostitutke; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; šalj. ljubezen gre skozi želodec če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga; ljubezen je bolezen ljubezen, zaljubljenost povzroča podobno stanje kot bolezen; ljubezen je slepa; stara ljubezen ne zarjavi; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni
♦ rel. ljubezen do Boga; vera, upanje, ljubezen; vrtn. goreča ljubezen dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti; kalcedonijska lučca
SSKJ²
ljubézenski -a -o [ljubezənski] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ljubezen 1:
a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr. ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman; ljubezenski prizori v drami; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo
b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah; ljubezenska igra; imeti ljubezensko razmerje
● ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ lit. ljubezenska lirika
    ljubézensko prisl.:
    ljubezensko se izživljati
SSKJ²
ljubezníčanje -a s (ī)
knjiž. ljubimkanje, flirtanje: to je samo ljubezničanje, ne ljubezen
SSKJ²
ljubezníčenje -a s (ī)
knjiž. ljubimkanje, flirtanje: njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje
SSKJ²
ljubezníčiti -im nedov. (í ȋ)
knjiž. ljubimkati, flirtati: fant ljubezniči s sosedovo hčerjo; na plesu je ljubezničil s svojo plesalko
SSKJ²
ljubeznív -a -o prid., ljubeznívejši (ī í)
1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal
// ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu
// ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim
2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice
3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja
4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke
    ljubeznívo 
    1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled
    2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali
SSKJ²
ljubeznívost -i ž (í)
lastnost, značilnost ljubeznivega človeka: odlikuje ga poštenost in ljubeznivost / ljubeznivost nasmeha, značaja; ganila ga je ljubeznivost sprejema
// ljubeznivo vedenje, ravnanje: pozdravila ga je z največjo ljubeznivostjo; narejena ljubeznivost; poklicna ljubeznivost prodajalk / ekspr. kar topi se od ljubeznivosti / šepetaje ji pripoveduje ljubeznivosti; ekspr. obsipati koga z ljubeznivostmi
SSKJ²
ljúbi -ega m (ȗ)
moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno ženske: ali je to tvoj ljubi; dekle že ima ljubega; koga ima za ljubega; nezvest ljubi; prim. ljub
SSKJ²
ljúbica -e ž (ȗ)
1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico
2. ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: poslati ljubici sporočilo; fant ima že ljubico; priti k ljubici pod okno; nezvesta, prevarana ljubica
3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren)
// ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica
// ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
● knjiž. ljubica vijolica
SSKJ²
ljubímec -mca m (ȋ)
1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner: ljubimca sta se dogovorila za sestanek; mož je našel pri ženi ljubimca
2. kdor ima s kom ljubezensko, spolno razmerje: partnerja nikoli ne primerjajte z nekdanjimi ljubimci; želim biti boljši oče in boljši ljubimec; po rojstvu otroka sta se tako vživela v vlogi mame in očeta, da sta pozabila na svoji vlogi ljubimcev
// navadno s prilastkom človek glede na njegovo spretnost, ravnanje v spolnosti: njen partner je odličen ljubimec; dober, slab ljubimec; nenasiten, nežen, strasten ljubimec
3. zastar. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom
● knjiž. ljubimec slave ljubljenec
♦ gled. igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb
SSKJ²
ljubímka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: imel je novo ljubimko; njegova nekdanja ljubimka
2. ženska, ki ima s kom ljubezensko, spolno razmerje: bila je njegova žena, prijateljica, zaupnica in ljubimka
// navadno s prilastkom ženska glede na njeno spretnost, ravnanje v spolnosti: biti dobra ljubimka; strastna ljubimka
♦ gled. igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb
SSKJ²
ljubímkanje -a s (ȋ)
glagolnik od ljubimkati: koketiranje se je kmalu spremenilo v ljubimkanje / rada je pripovedovala o svojih ljubimkanjih s študenti
SSKJ²
ljubímkati -am nedov. (ȋ)
1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču
2. ljubkovati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala
SSKJ²
ljubimkováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. ljubimkati, flirtati: nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ljubímski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ljubimce: ljubimska zveza / igral je ljubimske in karakterne vloge
SSKJ²
ljubítelj -a m (ȋ)
1. navadno s prilastkom kdor ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj: kot velik filmski ljubitelj rad hodi v kinoteko; biti ljubitelj dobre knjige, narave, živali; ljubitelj zabavnih melodij, umetnosti / ljubitelj knjig bibliofil / publ.: ta vrsta kave je našla že mnogo ljubiteljev mnogo ljudi jo kupuje, pije; ljubitelji smučanja so z letošnjo zimo zadovoljni smučarji
2. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: igro je uprizorila skupina gledaliških igralcev ljubiteljev; precej gradiva je zbral tudi zgodovinar ljubitelj / razstavo so pripravili poklicni vrtnarji in ljubitelji
SSKJ²
ljubíteljica -e ž (ȋ)
1. navadno s prilastkom ženska, ki ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj: ljubiteljica cvetja, narave, živali; ljubiteljica poezije, umetnosti / ljubiteljica adrenalina
2. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: športne plezalke in ljubiteljice plezanja
SSKJ²
ljubíteljski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na ljubitelje: novo avtorjevo knjigo so bralci pričakovali z veselim ljubiteljskim nemirom / nastopiti na ljubiteljskem koncertu; ljubiteljske gledališke skupine
2. knjiž. bibliofilski: ljubiteljska izdaja
SSKJ²
ljubíteljstvo -a s (ȋ)
ukvarjanje s čim iz veselja: jezikovno ljubiteljstvo; njegovo igranje ne presega meje ljubiteljstva / prosti čas mu izpolnjujejo razna ljubiteljstva
SSKJ²
ljubíti in ljúbiti -im nedov. (ī ū)
1. čutiti močno naklonjenost do druge osebe: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti; ljubiti brez upanja; ljubiti do smrti; ljubiti iz dna srca, čez vse, z vso dušo
// evfem. imeti spolno razmerje, spolne odnose: v mladosti je vroče ljubila in živela burno življenje; ljubil jo je brez ljubezni; trdo jo je vprašal, če se je ljubila z drugim / telesno ljubiti
2. čutiti močno naklonjenost do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: mati ljubi otroka; ljubiti brata, prijatelje, starše; prisrčno ljubiti; ljubila ga je, kot bi bil njen sin; starši in otroci se ljubijo / ljubiti konje / ljubiti dom, domovino, narod
3. imeti močen pozitiven odnos do česa: ljubil je svoje delo; slikar ljubi to sliko in je noče prodati; kmet ljubi zemljo / ljubiti pravico, svobodo / knjiž.: bolnik ljubi mir ima ga rad; žival ne ljubi mraka nima ga rada; ljubi njen smeh rad ga posluša
// knjiž. imeti nagnjenje, veselje do česa: ljubi glasbo, knjige / ekspr. ljubi dobro hrano rad je dobre jedi; evfem. na obrazu se mu pozna, da ljubi žganje rad pije žganje / z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: ljubiti lov; dekleta ljubijo ples rada plešejo
4. imeti dobre, prijateljske odnose: ljubiti človeka; ljubiti vse ljudi; evfem. sosedje se navadno ne ljubijo / pes ljubi gospodarja
5. nav. 3. os. imeti kaj za dober pogoj rasti, razvijanja: ta trta ljubi zavetno lego; take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla
// zastar., z dajalnikom biti všeč, ugajati: od vsega sadja so mu najbolj ljubile hruške; dovolil je, da si vsak vzame, kar mu ljubi
6. star. poljubljati: ljubiti roko; objemati in ljubiti
● knjiž. sreča ga ljubi je srečen; ta pesnik ljubi slikovite metafore jih pogosto uporablja; knjiž. take motive je ljubilo 18. stoletje taki motivi so bili pogosti, v navadi v 18. stoletju; od vseh pesmi najbolj ljubi Jenkove so mu najbolj všeč
♦ rel. ljubiti Boga
    ljubíti se in ljúbiti se s smiselnim osebkom v dajalniku
    1. izraža pripravljenost koga, za kako dejanje: dekletom se je ljubilo iti plesat; ne ljubi se mu delati; nikomur se še ni ljubilo iti; fantu se ni ljubilo, da bi tako zgodaj vstal / elipt.: nocoj se mi nič kaj ne ljubi dalje; kadar se mu ljubi, je prav zabaven; ravnali so z njim, kakor se jim je ljubilo samovoljno; jedel je, kolikor se mu je ljubilo kolikor je hotel, želel
    ●     ekspr. komu se pa kaj ljubi v tej vročini v vročini človek ni razpoložen, nima volje za delo; danes se mi nič ne ljubi nisem razpoložen, nimam volje za nobeno delo
    2. nar. gorenjsko imeti željo, poželenje po čem: saj vem, njene domačije se mu ljubi; če se ti ljubi vina, ga natoči
    ljubèč -éča -e
    1. deležnik od ljubiti: ljudje, ljubeči mirno življenje; otrokom je bil ljubeč oče; ljubeča nevesta; ljubeče srce / v osmrtnicah umrla je naša ljubeča mama
    2. ekspr. ki vsebuje, izraža ljubezen: ljubeči materini opomini; spremljala je otroka z ljubečim pogledom; obdajati koga z ljubečo pozornostjo; njena ljubeča skrb / božati z ljubečo roko; prisl.: deček ljubeče boža psa; mati je ljubeče sklonjena nad otrokom
    ljúbljen -a -o
    1. deležnik od ljubiti: osrečevala jo je zavest, da je ljubljena; celo svoji nežno ljubljeni ženi ni zaupal te skrivnosti
    2. ekspr. drag, ljub: ločitev od ljubljenega dekleta / v osmrtnicah umrl je naš ljubljeni oče
    ljúbljeni -a -o sam.:
    ni vedel, kje je zdaj njegova ljubljena / kot nagovor kmalu se vrni, ljubljeni
SSKJ²
ljúbka -e ž (ȗ)
zastar. ljubljenka: ta mačica je njegova posebna ljubka / fant in njegova ljubka / kot nagovor mislil sem nate, ljubka
SSKJ²
ljúbkanje -a s (ȗ)
star. ljubkovanje, božanje: predati se ljubkanju; nežno ljubkanje
SSKJ²
ljúbkati -am nedov. (ȗ)
star. ljubkovati, božati: ljubkati dekle, fanta, otroka, žival; ljubkati se s kom
SSKJ²
ljúbkost -i ž (ū)
lastnost, značilnost ljubkega človeka: dekletova ljubkost / ljubkost kretenj
SSKJ²
ljubkoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki se uporablja za ljubkovanje: ljubkovalne kretnje / ljubkovalni izrazi; ljubkovalna beseda
♦ jezikosl. ljubkovalna beseda ali ljubkovalno ime beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru
SSKJ²
ljubkovánje -a s (ȃ)
glagolnik od ljubkovati: z ljubkovanjem ga je spravila v dobro voljo / imela je že razna ljubkovanja
SSKJ²
ljubkováti -újem nedov. (á ȗ)
1. iz materinske, otroške, erotične ljubezni božati, poljubljati, objemati koga: igrala se je z mlajšo sestrico in jo ljubkovala; otročiček se je rad ljubkoval z mamo; pren., ekspr. ljubkovati s pogledi
2. ekspr. ljubimkati, flirtati: ljubkovala je z mlajšimi fanti
    ljubkováje :
    ljubkovaje jo je pritisnil k sebi
    ljubkujóč -a -e:
    ljubkujoči gibi
SSKJ²
ljubljánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Ljubljano: dijaki ljubljanskih gimnazij; kmetje iz ljubljanske okolice; ljubljanske ulice; star. ljubljansko mesto Ljubljana / gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad; iti na Ljubljanski grad; urednik Ljubljanskega zvona; ljubljanska nadškofija; Ljubljansko barje; Ljubljansko polje ravnina, severno od Ljubljane
● šalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančan
♦ gastr. ljubljanski zrezek pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo; ljubljanska salama salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine; vrtn. ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi; zgod. ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821; sam.:, pog. prosim pet dek ljubljanske pet dekagramov ljubljanske salame
SSKJ²
ljubljánščina -e ž (ȃ)
za Ljubljano značilna govorica: govoriti pristno ljubljanščino
SSKJ²
ljúbljenček -čka m (ū)
1. ekspr. manjšalnica od ljubljenec: najmlajši sin je očetov ljubljenček / medvedka povsod išče svojega izgubljenega ljubljenčka
● iron. ti mamini ljubljenčki se znajo boriti samo z jezikom razvajeni, nesamostojni, zelo zahtevni otroci, fantje
2. v zvezi hišni ljubljenček domača žival, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo: lastniki hišnih ljubljenčkov; psi, mačke, glodalci in drugi hišni ljubljenčki / hrana za hišne ljubljenčke; zavetišče za hišne ljubljenčke
SSKJ²
ljúbljenec -nca m (ū)
1. s prilastkom kdor uživa posebno naklonjenost koga: najmlajši sin je očetov ljubljenec; bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet; biti ljubljenec vse družine; ta igralec je ljubljenec občinstva
2. ekspr. ljubljen človek: ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom / zastar. dekle je ponosno na svojega ljubljenca fanta
// kar je komu ljubo, drago sploh: otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence
SSKJ²
ljúbljenje -a s (ū)
glagolnik od ljubiti: ljubljenje staršev
// evfem. spolno razmerje, spolni odnosi: načini ljubljenja / v tem romanu je veliko ljubljenja
SSKJ²
ljúbljenka -e ž (ū)
1. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga: hčerka je bila njegova ljubljenka; igralka je ljubljenka občinstva; biti ljubljenka vseh učiteljev
2. ekspr. ljubljena ženska: jubilej naše ljubljenke bo jutri / zastar. zahajal je k svoji ljubljenki dekletu
// kar je komu ljubo, drago sploh: knjige so njegove ljubljenke; dekle zaliva svoje ljubljenke
SSKJ²
ljubosúmen -mna -o prid. (ú ȗ)
1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene
// ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi
2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe
    ljubosúmno 
    1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje
    2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ljubosúmje -a s (ȗ)
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: svoje ljubosumje je očitno pokazal; muke ljubosumja; to je storil v navalu ljubosumja
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicno ljubosumje; čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov
SSKJ²
ljubosúmnež -a m (ȗ)
ekspr. ljubosumen človek: njen mož je ljubosumnež; pogledi jeznega ljubosumneža
SSKJ²
ljubosúmnica -e ž (ȗ)
ekspr. ljubosumna ženska: ljubosumneži in ljubosumnice
SSKJ²
ljubosúmnik -a m (ȗ)
star. ljubosumen človek: strast je gnala ljubosumnika v zločin
SSKJ²
ljubosúmnja -e ž (ū)
zastar. ljubosumnost, ljubosumje: njegova jeza izvira iz ljubosumnje
SSKJ²
ljubosúmnost -i ž (ú)
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumnost ga muči; vzbuditi v ženi ljubosumnost; neutemeljena ljubosumnost; ekspr. črv ljubosumnosti; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicna ljubosumnost; ljubosumnost med kolegi
SSKJ²
ljubovánje -a s (ȃ)
zastar. ljubimkanje, vlačuganje: razuzdano ljubovanje; ljubovanje grofa in spletične
SSKJ²
ljubováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. ljubimkati, vlačugati se: ljubovati z omoženo žensko; šla je v svet ljubovat
SSKJ²
ljubôvnik -a m (ȏ)
zastar. ljubimec, ljubček: ljubovnik gre k dekletu; ljubovnik njegove žene
SSKJ²
ljúd -- m (ȗ) star., v imenovalniku ali tožilniku
1. ljudstvo: zatirati ubogi ljud / preprosti ljud; tlačanski ljud se je uprl / Huni, divji ljud
2. ljudje, množica: ljud se je umikal dirjajočemu vozu; ljud se zbira na trgu
● star. mlajši ljud mladina
SSKJ²
ljudjé ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑)
1. množina od človek, razen 4:
a) ta žival se boji ljudi; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali; prevoz ljudi in tovora; trupla ubitih ljudi; zdravniški poskusi na ljudeh; ljudje in živali
b) neki ljudje čakajo pred vrati; ljudje, ki so ga srečevali, so ga pozdravljali; tam sem našel ljudi, ki so mi pomagali; pri mizi je prostora še za tri ljudi; gruča ljudi; nekaj ljudi je že v čakalnici; ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi; zbralo se je precej ljudi; ekspr. cela reka ljudi se vali s prireditve; ljudi je bilo kot listja (in trave) zelo veliko; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti / kot nagovor: kar naprej, ljudje; ljudje, odprite; kaj pa mislite, ljudje božji; v medmetni rabi ljudje božji, kaj sem vse doživel / pog.: koliko ljudi sprejme avtobus potnikov; pri tem časopisu je delalo le malo ljudi sodelavcev
c) dobri ljudje so mu pomagali; hinavski, pošteni ljudje; mladi in stari ljudje se težko razumejo; ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase / star. novice so prenašali berači in drugi popotni ljudje / v povedni rabi saj niso ravno slabi ljudje
č) kmečki, mestni ljudje; poslovni ljudje; tako so sklenili ljudje na upravi; skrb za delovne ljudi; govoril sem z odgovornimi ljudmi; politični ljudje politiki; vodilni ljudje
d) se bomo že dogovorili, saj smo vendar ljudje; to so ljudje, vam rečem dobri, pošteni ljudje; to niso ljudje, ampak lutke; ker mi nismo le številke, smo ljudje! (Kajuh) ; Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar)
e) hudo je, če ljudje nimajo kaj jesti; v mestu ljudje nimajo pravega miru; ljudem gre zato, da sploh lahko zidajo / tam ljudje slabo živijo
2. osebe kot družbena skupnost: to so si ljudje izmislili; ne vznemirjajte ljudi; pusti ljudi, naj govorijo, kar hočejo / bratstvo vseh ljudi; enakopravnost ljudi pred zakoni; odnosi med ljudmi
3. osebe, zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: ljudje so se temu čudili; ne vem, kaj ljudje mislijo o njem; ljudje ga opravljajo; ljudje bodo to kmalu pozabili; ljudje pravijo, da ni prav ravnal; kaj bodo rekli ljudje, če bodo izvedeli
● ekspr. vsi smo pač ljudje imamo človeške lastnosti, napake; šalj. ženske so ga klicale: Janez, sedi k nam, bomo vsaj ljudje skupina oseb moškega in ženskega spola; star. njegovo dekle je bilo revnih ljudi iz revne družine; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ekspr. ti še ne poznaš ljudi po mojem mnenju so ljudje slabi; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; star. dati knjigo med ljudi izdati, objaviti; premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; tak ne moreš med ljudi v javnost, v družbo; star. slovnica je prišla med ljudi leta 1854 je izšla; stvar je že prišla, prodrla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; pog. tako sem kosmat, da nisem za med ljudi za v javnost, v družbo; knjiž. bivši ljudje ki so izgubili svoj (važni) položaj v družbi; evfem. živel je od tega, kar so mu dali dobri ljudje od miloščine, od pomoči drugih; publ. s tem so bili ogroženi mali ljudje ljudje brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to so naši ljudje privrženci, somišljeniki; šef je dobro poznal svoje ljudi podrejene; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem sorodnikom, svojcem; nikogar od svojih ljudi nima več članov družine, svojcev; to so ljudje starega kova ki se v vsem držijo ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čeznje, to so že ljudje na mestu zaupanja vredni, pošteni; vas šteje komaj petdeset ljudi prebivalcev; v obratu je zaposlenih čez sto ljudi delavcev, uslužbencev; živeti daleč od ljudi nedružabno, samotarsko; ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli; vsi ljudje vse vedo; prim. človek
SSKJ²
ljudnàt -áta -o in ljúdnat -a -o prid. (ȁ ā; ȗ)
star. zelo naseljen, obljuden: to so ljudnati kraji; Kitajska je ljudnata / ljudnate ulice polne ljudi
SSKJ²
ljudomíl -a -o prid. (ȋ ī) star.
1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem
2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje
SSKJ²
ljudomílost -i ž (ī)
star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih: vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo
SSKJ²
ljudomóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. morilski: ljudomorne roke
SSKJ²
ljudomŕzec -zca m (ȓ)
knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: igrati vlogo ljudomrzca
SSKJ²
ljudomŕzen -zna -o prid. (r̄)
knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: biti ljudomrzen samotar
SSKJ²
ljudomŕznež -a m (ȓ)
nav. ekspr. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: spremenil se je v ljudomrzneža
SSKJ²
ljudomŕznik -a m (ȓ)
knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik; čemeren ljudomrznik
SSKJ²
ljudomŕzništvo -a s (ȓ)
knjiž. mržnja do ljudi in ogibanje njihove družbe: ljudomrzništvo glavnega junaka v drami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ljudomŕznost -i ž (r̄)
knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: prevzela ga je nekaka ljudomrznost
SSKJ²
ljudovláda -e ž (ȃ)
star. republika: Rim za časa ljudovlade
// demokracija: zahteve po enakopravnosti in ljudovladi
SSKJ²
ljudoznánstvo -a s (ȃ)
zastar. etnografija, etnologija, narodopisje: razvoj ljudoznanstva
SSKJ²
ljudožêr tudi ljudožér -a m (ȇ; ẹ̑)
ljudožerec: tisti prebivalci so ljudožeri
SSKJ²
ljudožêrec tudi ljudožérec -rca m (ȇ; ẹ̑)
človek, ki jé človeško meso: grozeči obrazi ljudožercev
SSKJ²
ljudožêrka tudi ljudožérka -e ž (ȇ; ẹ̑)
ženska, ki jé človeško meso: ljudožerci in ljudožerke
SSKJ²
ljudožêrski tudi ljudožérski -a -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na ljudožer(c)e: ljudožersko pleme / ekspr. pravi ljudožerski zobje veliki, močni
SSKJ²
ljudožêrstvo tudi ljudožérstvo -a s (ȇ; ẹ̑)
pojav, da človek jé človeško meso: ljudožerstvo pri primitivnih plemenih
SSKJ²
ljudožrc ipd. gl. ljudožerec ipd.
SSKJ²
ljúdski -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na ljudstvo:
a) velike ljudske manifestacije; ljudske sile; udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr. najširše ljudske množice / ljudska knjižnica; zastar. ljudska šola osnovna šola; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo
b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji; ljudska govorica; ljudska miselnost; po ljudskem verovanju / ljudska veselica; ljudsko vozilo / ljudski pesnik; ljudski pisatelj pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje; ljudski plesi; ljudska izdaja knjige izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; belokranjska ljudska noša; ljudska pesem pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; zbirati ljudsko blago dokumente ljudske kulture; ljudska glasbila
c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija revolucija ljudskih množic
č) čutil je ljudsko zavist zavist ljudi
2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo: ljudska oblast / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; ljudski poslanec; ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]
3. navadno v povedni rabi prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: predsednik je preprost in ljudski; ta zdravnik je premalo ljudski
4. star. ki ni domač, tuj: domači in ljudski mlatiči; stanovati v ljudski hiši; posestvo je prišlo v ljudske roke
● ljudski umetnik častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; ekspr. to je bila prava ljudska igra zelo razširjena, splošno priljubljena; zastar. v nesreči ni bilo ljudskih žrtev človeških; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ jezikosl. ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti; lit. ljudska igra igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; polit. ljudska demokracija demokracija, v kateri ima oblast delavski razred; rel. uvajati ljudsko petje petje vernikov v cerkvi; zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih
    ljúdsko prisl.:
    ljudsko drastičen humor; sam.: zdaj si mora pri ljudskih služiti kruh; pog. zapojmo kakšno ljudsko ljudsko pesem; delati škodo na ljudskem, po ljudskem
SSKJ²
ljúdskodemokrátičen -čna -o prid. (ȗ-á)
nanašajoč se na ljudsko demokracijo: ljudskodemokratična država / ljudskodemokratična oblast
SSKJ²
ljúdskofróntovski -a -o prid. (ȗ-ọ̑)
nanašajoč se na ljudsko fronto: ljudskofrontovske organizacije
SSKJ²
ljúdskoprosvéten -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑)
nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva
SSKJ²
ljúdskost -i ž (ȗ) knjiž.
1. kar je v pozitivnem smislu značilno za preproste, manj izobražene sloje prebivalstva: ljudskost v Levstikovem Martinu Krpanu; namesto literarnega dvornega patosa je prinesel v knjigo smisel za ljudskost / ljudskost pisateljevega jezika / ljudskost kulturne prireditve miselna dostopnost vsem
2. značilnost tega, kar temelji na delavskem razredu: demokratična ljudskost osvobodilnega boja; ljudskost volitev
3. prijaznost do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: radi so ga imeli zaradi njegove ljudskosti
SSKJ²
ljudskošólski -a -o prid. (ọ̑)
zastar. osnovnošolski: ljudskošolska berila / ljudskošolski učitelj
SSKJ²
ljúdskovzgójen -jna -o prid. (ȗ-ọ̑)
nanašajoč se na ljudsko vzgojo: ljudskovzgojno delo / ljudskovzgojni pisatelj
SSKJ²
ljúdstvece in ljúdstevce -a [ljutstvəce; ljutstəu̯ce] s (ȗ)
ekspr. ljudstvo: Jurčičevi opisi dolenjskega ljudstveca / na tistih daljnih otokih živi brezskrbno ljudstvece / zabaval ga je pogled na sankajoče se ljudstvece
SSKJ²
ljúdstvo -a s (ȗ)
1. skupnost pripadnikov določene države: organizirati ljudstvo za boj proti okupatorju; slovensko ljudstvo; predstavniki ljudstva; uživati zaupanje ljudstva; dolžnosti do ljudstva / delovno ljudstvo Jugoslavije v socializmu vsi ljudje, ki so ali so bili udeleženi pri družbenem delu / soditi v imenu ljudstva / Socialistična zveza delovnega ljudstva [SZDL]
2. preprosti, manj izobraženi sloji prebivalstva: ljudstvo se prebuja; izobraževati ljudstvo; zbirati pesmi med ljudstvom; ta navada še živi med ljudstvom; ljudstvo in izobraženci / to je človek iz ljudstva / kmečko ljudstvo; knjige za preprosto ljudstvo
// v nekaterih družbenih ureditvah večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji: ljudstvo je govorilo slovensko; izžemati ljudstvo; ta šola je bila ljudem iz ljudstva nedostopna
3. nav. mn. skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji: Feničani in druga ljudstva okoli Sredozemskega morja; zgodovina ljudstev; razvoj iz ljudstva v narod / državna ljudstva s svojo državo; izvoljeno ljudstvo po bibliji Judje; lovska, pastirska ljudstva
4. velika strnjena skupina ljudi: po zborovanju se je ljudstvo razšlo; ljudstvo je ob tem prizoru zahrumelo; med ljudstvom se je slišalo odobravanje
// nav. ekspr. več ljudi, ljudje: vprašaj, če ljudstvo soglaša; na trgu je bilo mnogo ljudstva; bilo je ljudstva kot mravelj / star. tam se je zbralo precej mladega ljudstva mladine; zastar. žensko ljudstvo ženske
5. zastar., s prilastkom (organizirana) skupina živali: opičje ljudstvo; ljudstvo iz istega panja
● glas ljudstva izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice
SSKJ²
ljúljka -e ž (ȗ)
med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi: puliti ljuljko; na tej njivi je precej ljuljke; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke
● bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega
♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate, Lolium perenne
SSKJ²
ljút -a -o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar.
1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom
// ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver
// zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris
2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem
    ljúto prisl.:
    ljuto se bojevati; vihar ljuto vrši
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ljutomérčan tudi ljutomêrčan -a m (ẹ̑; ȇ)
vino iz okolice Ljutomera: buteljka ljutomerčana
SSKJ²
ljutomérec -rca m (ẹ̑)
ljutomerčan
SSKJ²
lób -a m (ọ̑)
šport., pri igri z žogo udarec, met, da zleti žoga čez nasprotnega igralca:
SSKJ²
lobánja -e ž (á)
1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja
♦ antr. dolgoglava lobanja
// del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja; zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo
2. ekspr. glava: odločno je stresel z ozko lobanjo; njegova plešasta lobanja
SSKJ²
lobánjast -a -o prid. (á)
1. podoben lobanji: lobanjasta gomila
2. pri katerem je lobanja zelo izrazita: ptiček z neporaslo, lobanjasto glavico
SSKJ²
lobánjski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lobanjo: lobanjske kosti
♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; (lobanjski) šiv; lobanjska votlina; lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline
SSKJ²
lóbati -am dov. in nedov. (ọ̑)
šport. žarg., pri igri z žogo udariti, vreči žogo, da zleti čez nasprotnega igralca: dobro zna lobati / lobati vratarja
SSKJ²
lobby gl. lobi
SSKJ²
lobélija -e ž (ẹ́)
vrtn. nizka okrasna rastlina s številnimi modrimi, belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Lobelia: vsejati lobelije
SSKJ²
lóbi -ja m (ọ̑)
publ. neformalna skupina ljudi, ki si prizadeva uveljaviti svoje politične interese: vpliv lobija / finančni, gospodarski lobi
SSKJ²
lobíranje -a s (ȋ)
glagolnik od lobirati: ukvarjati se s političnim lobiranjem v evropskem parlamentu; lobiranje za pridobitev poslov; zakon, pogodba o lobiranju; možnosti za uspešno lobiranje
SSKJ²
lobírati -am nedov. (ȋ)
načrtno vplivati na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom uveljavitve določenih interesov: lobirali so v korist svoje države; intenzivno lobirati za sprejem zakona, amandmaja; uspešno lobirati pri ministru, predsedniku, poslancih
SSKJ²
lobíst -a m (ȋ)
kdor lobira: direktor je najel spretne lobiste in pravnike; vpliven politični lobist; register lobistov; stik z glavnim lobistom v evropskem parlamentu; poslovnež, piarovec in lobist
SSKJ²
lobístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na lobiste ali lobiranje: lobistični pritiski; lobistična akcija; lobistična skupina, organizacija; lobistično podjetje
SSKJ²
lobístka -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki lobira: sestati se z lobistko; glavna lobistka
SSKJ²
lobízem -zma m (ī)
načrtno vplivanje na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom uveljavitve določenih interesov; lobiranje: skrita, a pomembna moč lobizma
SSKJ²
lobôda -e ž (ó)
bot. rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex: šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis
SSKJ²
lobodíka -e ž (í)
bot. zimzelena grmičasta rastlina z listom podobnimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus: bodeča lobodika; širokolistna lobodika
SSKJ²
lobôdnica -e ž (ȏ)
nav. mn., bot. rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae:
SSKJ²
lobotomíja -e ž (ȋ)
1. med., do druge polovice 20. stoletja operacijska prekinitev povezav v možganih pri hudih psihičnih obolenjih ali bolečinah: opraviti frontalno lobotomijo; kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na prijateljici; postopek lobotomije; elektrošoki in lobotomija
2. ekspr. povzročitev otopelosti, ležernosti: neoliberalna lobotomija kulturnega prostora
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
locánj -a m (ȃ)
nar. locen: košara s polomljenim locanjem
SSKJ²
locánja -e ž (ā)
nar. dolenjsko košara z locnom:
SSKJ²
lôcen -cna m (ó)
1. držaj iz lokasto ukrivljene palice: oplesti, vstaviti locen; obesiti košarico za locen; zlomljen locen; locen pri škropilnici, žagi / locen pri krpljah; ovca ima zvonec na locen
// kar je temu podobno: locen pri ključavnici / ukriviti vrbove veje v locen
2. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže: locen na trsu / obrezati trto na locen; cepljenje na locen
3. zanka, zlasti za lovljenje ptičev: nastaviti locen
♦ agr. locen ukrivljena palica, žica na kosi, ki preprečuje padanje odkošenega žita; les. žaga na locen ločna žaga
SSKJ²
locíranje -a s (ȋ)
glagolnik od locirati: lociranje šolske stavbe zunaj naselja
SSKJ²
locírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ.
1. postaviti, namestiti kaj na določen kraj: knjižnico so locirali sredi mesta; locirati industrijo ob prometnih žilah; pren. te kriterije lociram na znanstveno področje
2. določiti kraj, prostor za postavitev, namestitev česa: locirati ceste, parke in zelenice
    locíran -a -o:
    motel je lociran ob najbolj prometni cesti; predvidena za gradnjo in že locirana je bila tudi postaja žičnice; praktično locirani prostori
SSKJ²
lôcnast -a -o prid. (ó)
ki ima locen: locnasta košara, žaga
// ki ima obliko locna: locnasta vzmet
SSKJ²
locnjévka in lôcnjevka -e ž (ẹ̄; ó)
nar. belokranjsko košara z locnom: prinesti malico v locnjevki
SSKJ²
lóč -a m (ọ̑)
star. ločje, loček: tam rasteta le biček in loč
SSKJ²
lóček -čka m (ọ̑)
travi podobna rastlina, ki raste zlasti na vlažnih tleh: utrgati loček; na ločku se pozibava kačji pastir / ribnik je zaraščen z ločkom; loček in biček ob vodi
// steblo te rastline: zavezati z ločkom / otroci pletejo košarice iz ločka
SSKJ²
lóčen1 -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na lok: tu se začne ločna krivina; ločna oblika
♦ grad. ločni most most, katerega glavni nosilni element je lok; ločni nosilec nosilec v obliki loka; ločna konstrukcija mostu; les. ločna žaga ročna žaga z ogrodjem v obliki loka; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice
SSKJ²
lóčen2 -čna -o prid. (ọ̄; jezikosl. ọ̑)
ki loči, ločuje: ločna črta med obema deloma polotoka je severno od mesta
♦ jezikosl. ločno priredje priredje, v katerem se stavki med seboj izključujejo
SSKJ²
lóčenec -nca m (ọ́)
moški, katerega zakon je bil razvezan, pravn. razvezanec: poročila se je z ločencem
// v cerkvenem pravu ločeni moški:
SSKJ²
lóčenje -a s (ọ́)
glagolnik od ločiti: ločenje uranove rude od jalovine; čas ločenja ločitve / ločenje je že predolgo predolgo sva ločena
♦ mont. elektromagnetno ločenje
SSKJ²
lóčenka -e ž (ọ́)
ženska, katere zakon je bil razvezan, pravn. razvezanka: vdove in ločenke
// v cerkvenem pravu ločena ženska:
SSKJ²
lóčenost -i ž (ọ́)
stanje ločenega: zemljepisna ločenost otoka od celine / ločenost meščanskih politikov od ljudstva; težko je prenašal občutek ločenosti od doma / ločenost človeka in narave se veča
SSKJ²
ločeválen -lna -o prid. (ȃ)
1. s katerim se ločuje: ločevalni postopek
2. jezikosl. ki izraža različnost, drugačnost: mesto poudarka v besedi ima včasih tudi ločevalni pomen
SSKJ²
ločevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ločevati: združevanje in ločevanje; ločevanje odpadkov / od tod izvira ločevanje med veliko in malo divjadjo / publ. takrat se je začelo ločevanje duhov
SSKJ²
ločeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim: stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo / ločevati odpadke ločeno zbirati in odlagati komunalne odpadke, zlasti papir, steklo in plastično, kovinsko embalažo
2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: ločevati dobro od slabega; kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev
3. biti, nahajati se vmes: posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete; visok zid ločuje vrt od ceste; pren. globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele
    ločeváti se 
    1. knjiž. biti različen, drugačen: takrat se je kmet zelo ločeval od meščana; ta prizadevanja se ločujejo od prejšnjih
    2. biti v (sodnem) postopku za prenehanje zakonske zveze, pravn. razvezovati se: slišal sem, da se ločujeta
    // večkrat se ločiti, se razvezati: filmski igralci se radi poročajo in ločujejo
    ●     star. slika kaže, kako se sin ločuje od matere poslavlja; star. ločevati se s tega sveta umirati
    ločujóč -a -e:
    govoril je jasno, ločujoč bistveno od nebistvenega; ločujoči znaki
SSKJ²
ločíka -e ž (í)
bot. zelnata rastlina z rumenimi ali modrimi cveti v koških, Lactuca: tam raste preslica in ločika / vrtna ločika ali solata
SSKJ²
ločílec -lca [ločilca in ločiu̯ca] m (ȋ)
knjiž. priprava, ki kaj loči, ločuje: mešanica tekočine in plinov gre še skozi ločilec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ločílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se loči: polja na tarči imajo bele ločilne črte; ločilna stena med stanovanjskimi prostori / spoznati kaj po ločilnih znakih razlikovalnih
♦ fot. ločilna sposobnost filma sposobnost filma glede na to, kako goste črte se na njem še razločujejo; jezikosl. ločilni števnik števnik, ki opozarja na različnost štetega
SSKJ²
ločílnik -a m (ȋ)
knjiž. priprava, ki kaj loči, ločuje: dati mešanico v ločilnik
♦ elektr. priprava za prekinitev tokokroga pri zelo majhnem toku
SSKJ²
ločílo -a s (í)
1. jezikosl. grafično znamenje za členitev pisanega besedila, besed: postavljati, uporabljati ločila; stava ločil
♦ rad. glasbeno ločilo nekaj taktov melodije ali krajša melodija, ki ločuje med seboj nepovezana teksta
2. knjiž. kar loči, ločuje: slike v vodoravnih pasovih so bile med seboj povezane z okrasnimi ločili; ločilo dobrega in slabega
SSKJ²
ločína -e ž (í)
verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske skupnosti, cerkve: protestantske ločine; pripadniki, ustanovitelj ločine / verska ločina
SSKJ²
ločínar -ja m (ȋ)
knjiž. pripadnik ločine:
SSKJ²
ločítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ločiti:
a) ločitev rude od jalovine / ločitev cerkve od države; ločitev sodstva od uprave / publ. ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
b) po ločitvi se je preselil v drug kraj; tožba za ločitev; vzrok za ločitev / ločitev zakona
c) ločitev od dekleta je bila težka; ločitev od domačega kraja / ne jokaj, ločitev bo kratka ne bova dolgo ločena
● vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti
♦ pravn. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi
SSKJ²
ločíti in lóčiti -im dov. in nedov. (ī ọ́)
1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti; s presledki ločiti vrste; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna / ločiti bolnike z nalezljivo boleznijo od drugih / smrt ju je ločila; vojna ga je ločila od družine
2. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega: ta lastnost ga loči od njegovih sošolcev; to loči pesnika od drugih ljudi; kaj loči človeka in žival
// povzročati, da ni notranje, čustveno povezan: loči ju različna miselnost; ugotoviti, kaj jih loči in kaj druži / vse to loči vodstvo od ljudstva
3. videti, občutiti različnost med čim: ne ločim užitnih in strupenih gob; zaradi neizkušenosti ni ločila hinavščine in odkritosti; ali ločiš pšenico od ječmena; dovolj je star, da bi lahko ločil, kaj je dobro in kaj slabo; ločiti med nagajivostjo in hudobnostjo; tako sta si podobna, da ju težko ločim; ločil ju je po glasu
// z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: nekatera narečja ne ločijo več padajoče in rastoče intonacije / na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo
4. videti kaj kot posameznost: s hriba sem ločil posamezne ljudi na polju; kljub mraku je ločil predmete v sobi / komaj sem ločil cesto pred seboj videl
5. obravnavati kaj posebej, ne v zvezi z drugim: napeva in besed v ljudski pesmi ne smemo ločiti / v kritiki je vedno ločil osebo od problema
6. biti, nahajati se vmes: hribi ločijo dolino od drugega sveta; potok loči travnik in cesto; žice so ločile ujetnike od svobodnega sveta; pren. le kratek čas ju loči od poroke; štel je dneve, ki ga še ločijo od vrnitve domov
7. star. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi; zapostavljati: očitali so ji, da pastorko loči; ločiti služinčad pri hrani
● ekspr. ni mogel ločiti oči od nje neprestano jo je gledal; evfem. on ne loči, kaj je moje in kaj je tvoje ni pošten, krade; bibl. ločiti ljuljko od pšenice odstraniti slabo iz dobrega; star. bralec bo sam ločil, katere misli so pisateljeve in katere ne ugotovil, spoznal
    ločíti se in lóčiti se
    1. biti različen, drugačen: človek se loči od živali / otroci se ločijo drug od drugega; tujci se po obleki ločijo od domačinov; virusi se po obliki ločijo
    2. ne biti več na določenem kraju: že v mladosti se je ločil od domačega kraja; težko se je ločil od doma / ločil se je od družbe in odšel na vrt / tu se reka loči od hribov in teče po ravnini
    // ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: tu se cesta in reka ločita / na ovinku se od ceste loči kolovoz odcepi
    3. raziti se, posloviti se: ločila sta se brez pozdrava; s temi besedami sta se ločila; ločili so se kot prijatelji / ne moreva več delati skupaj, čas je, da se ločiva
    // nav. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: nerad se je ločil od svojega starega klobuka; otrok se težko loči od dude / težko se je ločil od posestva ga je dal, izročil drugemu
    // nehati kaj delati, početi: ločiti se od branja; težko se je ločil od kajenja
    4. prenehati biti v zakonski zvezi, pravn. razvezati se: po desetih letih zakona sta se ločila / ločiti se sporazumno
    // v cerkvenem pravu prenehati biti v zakonski skupnosti, ostati pa v zakonski zvezi:
    ●     ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti ločile niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; knjiž., ekspr. ob slovesu se njune roke niso mogle ločiti dolgo sta se držala za roke; star. rad bi še to dočakal, preden se bom ločil od sveta, s sveta umrl; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je
    lóčen -a -o
    1. deležnik od ločiti: v dijaškem domu so fantje ločeni od deklet; zakon je bil kmalu ločen; ločena žena; cerkev je ločena od države; dvorišča so ločena med seboj / ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje
    2. publ. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: ločeni in skupni nastopi; o tem so razpravljali na ločenih sejah; ločena pogajanja
    ●     zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; ekspr. ta vas je bila nekdaj ločena od sveta zelo oddaljena, težko dostopna; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; prisl.: glive in alge gojiti ločeno; seminarji bodo poleti, ločeno za dijake in študente; število udeležencev navesti ločeno po spolu
    ♦     glasb. kratko, ločeno označba za način izvajanja staccato
SSKJ²
ločítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ločitev (zakona): ločitveni razlog / ločitveni postopek; ločitvena razprava; vložiti ločitveno tožbo
SSKJ²
lóčje -a s (ọ̄)
več ločkov, ločki: ločje se upogiba; voda obliva ločje; mlaka, zarasla z gostim ločjem / tam se razprostira ločje in bičje z ločki porasel svet
// stebla ločkov: preproste rogoznice, spletene iz ločja
♦ bot. enocvetno ločje alpska rastlina z drobnimi cveti v socvetju, Juncus monanthos
SSKJ²
ločljív -a -o prid. (ī í)
ki se da ločiti: ločljivi deli priprave / v nekaterih državah zakon ni ločljiv
SSKJ²
ločljívost -i ž (í)
1. lastnost, značilnost ločljivega: ločljivost delov / ločljivost, neločljivost zakonske zveze
2. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku: grafika v igri je natančna tudi pri nižji ločljivosti; fotoaparat, kamera, zaslon z visoko ločljivostjo; prenosnik z nizko ločljivostjo zaslona / ločljivost slike
// število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek: slika je zadovoljiva tudi pri nižji ločljivosti; fotografija, posnetek v visoki ločljivosti; fotografija, posnetek, slika z ločljivostjo 1280 × 1024 slikovnih točk / tiskalnik tiska z ločljivostjo do 1280 × 960 slikovnih točk
// fiz. količina, ki pove, v katerem primeru se še razločujejo podrobnosti pri opazovanju skozi optično pripravo: ločljivost daljnogleda, mikroskopa
SSKJ²
lóčnica1 -e ž (ọ̑)
žel. signalni znak, vložen med tiroma pri kretnici, za označevanje meje, od katere je vožnja po obeh tirih hkrati možna: prepričati se, da so vozila znotraj ločnic
SSKJ²
ločníca2 tudi lóčnica -e ž (í; ọ̑)
knjiž. meja: Slovenci na obeh straneh politične ločnice / reka je bila ločnica med pokrajinama / ločnica med bogatimi in revnimi je tam izrazita / črta ločnica; meja ločnica
● težko je potegniti ločnico med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu
♦ geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; gozd. gozdna ločnica višina, do katere sega strnjen gozd
SSKJ²
lóden -dna m (ọ́)
trpežna, skoraj nepremočljiva volnena tkanina, zlasti za lovske obleke: obleka, pelerina iz lodna
♦ tekst. tirolski loden
SSKJ²
lódnast -a -o prid. (ọ́)
ki je iz lodna: zelena lodnasta lovska obleka; lodnasta pelerina
SSKJ²
lodríca -e ž (í)
1. nar. zahodno velik podolgovat sod: lodrica rebule
2. nar. lesen ročni sodček: naložiti lodrico konju na hrbet
SSKJ²
lóg1 -a m, mn. stil. logôvi; mest. mn. stil. logéh (ọ̑)
1. (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi: kositi na, v logu; logi in trate / knjiž. log je že pokošen travnik
2. knjiž. gozd: v logu skovika sova; gost bukov log; pesn. log in gaj; pren. naš literarni log
● ekspr. tretjina sporeda je iz tujih logov tretjina del je tuja
SSKJ²
lóg2 -a m (ọ̑)
navt. brzinomer: prebrati na logu podatke o hitrosti ladje
SSKJ²
logár -ja m (á)
nižji gozdarski uslužbenec: prišli so sekači v spremstvu logarja
SSKJ²
lógarica1 -e ž (ọ̑)
bot. po močvirnih travnikih ali med grmovjem rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria: močvirska logarica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
logaríca2 -e ž (í)
star. logarjeva žena: logar in logarica
SSKJ²
logarítem -tma m (í)
mat. količina, ki jo določujeta numerus in logaritemska osnova: izračunati, poiskati logaritem / naravni ali Neperjev logaritem z osnovo e; navadni ali Briggsov logaritem z osnovo 10; karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma; osnova ali baza logaritma število, ki je osnova logaritemskega sistema
// mn., šol. žarg. logaritemske tablice, logaritmovnik: posodi mi logaritme
SSKJ²
logarítemski -a -o [logaritəmski] prid. (í)
nanašajoč se na logaritem: logaritemsko računanje / logaritemska enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v logaritmandu; logaritemska funkcija funkcija, v kateri nastopa spremenljivka v logaritmandu; logaritemska baza, osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; logaritemska skala skala, ki temelji na logaritemski funkciji; logaritemska tabela tabela, v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi; logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami; logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih
♦ teh. logaritemski papir papir z logaritemsko mrežo
SSKJ²
logaritmánd -a m (ā)
mat. število, ki se logaritmira:
SSKJ²
logarítmičen -čna -o prid. (í)
mat. logaritemski: logaritmično računanje / logaritmične tablice
SSKJ²
logaritmíranje -a s (ȋ)
glagolnik od logaritmirati: logaritmiranje in korenjenje
SSKJ²
logaritmírati -am nedov. in dov. (ȋ)
mat. računati logaritem: dijak že zna logaritmirati; logaritmirati število
SSKJ²
logaritmôvnik -a m (ȏ)
mat. logaritemske tablice: kupiti logaritmovnik
SSKJ²
logárnica -e ž (ȃ)
hiša za logarja: samotna logarnica
SSKJ²
logárski -a -o (á)
pridevnik od logar: logarska služba
SSKJ²
loggia -e [lódža] ž (ọ̑)
1. stavba, zaprta na eni ali več straneh samo s stebri: renesančna loggia; loggia na trgu obmorskega mesta
2. grad. v stavbo umaknjen, na sprednji strani odprt prostor, z vrati povezan z notranjimi prostori: loggie in balkoni
SSKJ²
logicístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na logicizem: logicistične trditve / simboli v teh pesmih so skonstruirane logicistične tvorbe / logicističen pouk
SSKJ²
logicízem -zma m (ī)
1. filoz. nazor, da je svet logično urejen: biti privrženec logicizma
// po Russllu nazor, da matematični zakoni izhajajo iz logičnih:
2. nav. slabš. dajanje prednosti logičnim razlogom pred psihološkimi: ocenjevati literarno delo s predsodki logicizma
♦ ped. upoštevanje samo logičnega in znanstvenega vidika učne snovi pri pouku
SSKJ²
lógičen -čna -o prid., lógičnejši (ọ́)
1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije
2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze; logično branje smiselno
3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen; to je logična posledica njegovega ravnanja
● ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno
♦ elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro; pravn. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
    lógično 
    1. prislov od logičen: logično misliti, sklepati; zadnji cikel v zbirki se logično navezuje na prejšnje; logično izpeljana misel
    2. v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: kaj se čudiš, to je vendar logično; logično je, da je on postal šef / elipt. logično, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; sam.: dajati prednost logičnemu pred iracionalnim
SSKJ²
lógičnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost logičnega: logičnost mišljenja / prevelika logičnost ga je zavedla, da je pretiraval / logičnost takega razvoja dogodkov
SSKJ²
lógik -a m (ọ́)
1. strokovnjak za logiko: v tem so si edini vsi logiki
2. kdor logično sklepa, razsoja: ti si pa slab logik
SSKJ²
lógika -e ž (ọ́)
1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike; katedra za logiko; strokovnjak za logiko
// s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer: aristotelska logika / dialektična logika o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja; formalna logika o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; simbolna ali matematična logika ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih
2. logično mišljenje, sklepanje: prevzela ga je logika v njegovih govorih; njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko način mišljenja, sklepanja; slabš. to je ženska logika mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju; ekspr. avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja
3. knjiž., s prilastkom zakonitost, določenost: ekonomska, gospodarska logika; logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ. stvari se razvijajo po neki širši logiki razvoja ne glede na to, kdo je na oblasti
4. do 1848 prvi letnik filozofije: tisto leto je bil že v logiki
● ekspr. kje je v tvojih trditvah logika tvoje trditve niso logične; ekspr. v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim vedno, dosledno; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; ekspr. to sklepanje je sprto z logiko ni logično
SSKJ²
logírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
prijaviti se: logirati se na forum, spletno stran; logirati se v klepetalnico
SSKJ²
logístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na logistiko ali logizem: logistični center, servis, sistem; logistični procesi; logistične storitve; logistično podjetje / voditi logistično službo v armadi / logistične trditve
SSKJ²
logístika -e ž (í)
1. načrtovanje, organizacija in koordinacija premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: stroški logistike; vodja logistike; strokovnjak za logistiko; nabava, proizvodnja in logistika / poslovna, transportna logistika / področje logistike; študij logistike; fakulteta za logistiko
// organizacija in koordinacija medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: doreči logistiko delovanja koalicijskih strank
2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov: vojskovodja se je zavedal pomena logistike, zato je zaščitil oskrbovalne poti / vojaška logistika
3. filoz. simbolna logika: osnove logistike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
logízem -zma m (ī) filoz.
1. nazor, po katerem ima logično prednost pred iracionalnim: logizem in psihologizem
2. sklep, ki upošteva zakone logike; logični sklep
SSKJ²
lógo -a m (ọ̑) pog.
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo; logotip: njihov logo je bil simbol naše generacije; barvni logo; natečaj, predlog za logo evrolige
SSKJ²
logográf -a m (ȃ)
pri starih Grkih pisec pripovedi, zgodb o ustanovitvi kakega mesta, o izvoru, razvoju kakega rodu: zgodovinski in bajeslovni elementi v delih logografov
SSKJ²
logogríf -a m (ȋ)
beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame: anagrami in logogrifi / reševati logogrife uganke s takimi besedami
SSKJ²
logopát -a m (ȃ)
med. kdor ima kako govorno motnjo:
SSKJ²
logopéd -a m (ẹ̑)
strokovnjak za logopedijo: surdopedagogi in logopedi
SSKJ²
logopedíja -e ž (ȋ)
veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo
SSKJ²
logopédinja -e ž (ẹ̑)
strokovnjakinja za logopedijo: hoditi k logopedinji; defektologinja in logopedinja
SSKJ²
logopédski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na logopede ali logopedijo: logopedska razprava / logopedski oddelek na šoli oddelek za otroke z govornimi motnjami
♦ ped. logopedske vaje vaje za odpravljanje govornih motenj
SSKJ²
lôgor -ja tudi -a m (ó)
pog. (koncentracijsko) taborišče: dve leti je bil v logorju
// tabor, taborišče sploh: stražiti logor; partizanski logor / delovna brigada ureja svoj logor
SSKJ²
lógos -a m (ọ̑)
filoz., v antični filozofiji najvišji red, vrhovna zakonitost sveta: božanski logos
SSKJ²
lógoterapíja -e ž (ọ̑-ȋ)
psiht. psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel svojega življenja: strokovnjak za logoterapijo
SSKJ²
logotíp -a m (ȋ)
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo: izbrati, oblikovati prepoznaven logotip; majica z logotipom podjetja; natečaj, predlog za nov slogan in logotip
SSKJ²
lój -a tudi -á m, mest. ed. tudi lôju (ọ̑)
1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah: loj se nabira; odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj; dva kilograma loja / goveji loj; mazilo iz ovčjega loja
♦ vet. krovni loj na površini trupa zaklane živali
// maščoba iz tega tkiva: v kuhinji diši po loju; beliti z lojem
● vse je šlo, potekalo kakor po loju kakor po maslu; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno
2. izloček žlez lojnic: koža izloča loj in znoj; žival si z lojem masti kožo
SSKJ²
lojálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki izpolnjuje državljanske obveznosti, zakone zaradi dolžnosti: biti lojalen, a ne aktiven državljan; lojalen do države, vladarja / nekatera mesta so se upirala, to pa je ostalo lojalno; pesem je izražala lojalno in dinastično navdušenje zvesto, vdano
2. knjiž. pošten, odkrit v ravnanju: lojalen trgovski partner / lojalno sodelovanje
♦ ekon. lojalna konkurenca konkurenca, ki je v skladu z zakonskimi določbami, poslovnimi običaji in poslovno moralo
    lojálno prisl.:
    treba je lojalno priznati, da je tako; on je lojalno sodeloval z novo vlado / v povedni rabi to ni lojalno do mene, da mi ne poveste, je dejala
SSKJ²
lojálnost -i ž (ȃ)
1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost; zanesti se na lojalnost državljanov; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države
2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor; njegova lojalnost in čut tovarištva
SSKJ²
lójast -a -o prid. (ọ̑)
podoben loju: surovo maslo se kvari in je lojasto / smukec ima lojast otip
SSKJ²
lojávost in lójavost -i ž (á; ọ̑)
lastnost, značilnost lojastega ali lojnatega: lojavost surovega masla; lojavost mesa
♦ med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi; seboreja
SSKJ²
lójen1 -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na loj: lojna snov
♦ anat. lojna žleza lojnica
SSKJ²
lojén2 -a -o prid. (ẹ̑)
ki je iz loja: lojena sveča / lojene pogačice za krmljenje ptic pozimi
● ekspr. lojeni obrazi jetnikov bledi, rumenkasti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lojeníca -e ž (í)
knjiž. lojena sveča: prižgati lojenico
SSKJ²
lojénka -e ž (ẹ̄)
lojena sveča: prižgati lojenko; tanka lojenka; migljajoč plamenček lojenke
SSKJ²
lójev -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na loj: lojev duh / lojeva sveča
SSKJ²
lójevec -vca m (ọ̑)
min. rudnina listasti magnezijev silikat s hidroksilno skupino: delati iz lojevca smukec
SSKJ²
lójevka -e ž (ọ̑)
lojena sveča: vtakniti lojevko v svečnik
SSKJ²
lójnat -a -o prid. (ọ̑)
1. poln loja: to meso je preveč lojnato
2. podoben loju: lojnato svetlikanje
♦ agr. lojnati krompir krompir, ki se ne razkuha
SSKJ²
lójnica -e ž (ọ̑)
anat. kožna žleza, ki izloča loj: izloček lojnic; gnojno vnetje lojnice / žleze lojnice in znojnice
SSKJ²
lójtra -e ž (ọ̑)
1. znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic: napisati lojtro [#] pred besedo
// tipka na računalniški tipkovnici s takim znakom: po pisku je treba pritisniti in držati lojtro; potrditi vnos z lojtro
2. pog. lestev: prisloniti lojtro; plezati po lojtri na drevo
3. nar. lojtrnica: trdno se je oprijel lojter, da ni padel z voza
4. mn., nar. lojtrski voz, lojtrnik: peljati se z lojtrami
SSKJ²
lójtrica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od lojtra: prisloniti lojtrico
● pog. narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne
SSKJ²
lójtrn -a -o prid. (ọ̑)
v zvezi lojtrni voz lojtrski voz, lojtrnik: po cesti drdrajo prazni lojtrni vozovi
SSKJ²
lójtrnica -e ž (ọ̑)
1. lestvi podobna priprava na strani voza: pritrditi lojtrnice; sedel je zgrbljeno in se držal za lojtrnico
2. mn., nar. lojtrski voz, lojtrnik: peljati se z lojtrnicami
SSKJ²
lójtrnik -a m (ọ̑)
voz z lestvi podobno pripravo na straneh: naložiti seno, snope na lojtrnik; peljati se na lojtrniku
SSKJ²
lójtrski -a -o prid. (ọ̑)
navadno v zvezi lojtrski voz voz z lestvi podobno pripravo na straneh: zapreči lojtrski voz; naložiti seno, snope na lojtrske vozove; peljati se z lojtrskim vozom
SSKJ²
lók1 -a m (ọ̑)
1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic: na plečih je imel lok in tul; napeti lok; streljati z lokom; mišice so napete kot lok; pren., knjiž. avtor je zelo napel lok zgodbe
// kar je po obliki temu podobno: lok pri žagi / past na lok
2. priprava, s katero se poteguje po strunah: lok drsi po strunah; mazati lok s kolofonijo; vleči lok po strunah / violinski lok
3. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma: lok pri mostu se je podrl; polkrožni loki; zidanje lokov in obokov / okenski lok
4. delu krožnice podobna linija: narisati lok / lok mavrice, ovinka / žoga je opisala, zarisala (velik) lok je letela v (velikem) loku / v loku reka teče v širokem loku; v loku zamahniti; kamen je v velikem loku zletel v vodo; pren., pesn. zvezde se pnejo v svetlem loku
5. knjiž., navadno s prilastkom potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje: v predstavi ni čutiti dinamičnega loka; pretrgan lok dejanja v romanu; publ., z oslabljenim pomenom: lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel; razvojni lok umetnosti
6. knjiž., navadno s prilastkom obseg, razpon: časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij / pisani lok motivov; lok spoznanj
● knjiž., ekspr. nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja še naprej dopuščati, povzročati trpljenje; knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. teh tem so se vsi ogibali v velikem loku niso jih hoteli obravnavati; ekspr. ognil se ga je v velikem loku nikakor ga ni hotel srečati; pesn. sinji lok (neba) nebo, nebesni obok
♦ anat. aortni lok usločeni del aorte tik po izstopu iz srca; kostni lok nad očesom; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; refleksni lok; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; arheol. sveder na lok preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka; arhit. košarasti lok; šilasti lok; geom. lok krivulje, krožnice del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama; glasb. lok ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo legata in fraziranja; grad. nosilni lok; oporni lok; les. lok polkrožen okvir pri ročni žagi; šol. lok element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse; šport. lok element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po notranjem ali zunanjem robu drsalke naprej ali nazaj v obliki kroga; plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega
SSKJ²
lòk2 medm. (ȍ)
posnema glas pri prelivanju tekočine skozi ozko odprtino: lok, lok, lok, je teklo iz steklenice / šalj. on tako rad lok lok pije (alkoholne pijače)
SSKJ²
lóka -e ž (ọ́)
nekoliko močvirnat travnik ob vodi: na loki sušijo seno / Škofja Loka
// knjiž. travnik sploh: cvetoča, pisana, zelena loka; loke in polja
SSKJ²
lokácija -e ž (á)
1. kraj, prostor, določen za gradnjo: dodeliti lokacijo; lokacija šole še ni natančno določena; odobritev lokacije za park, tovarno / adm. žarg.: reševati lokacije prošnje za lokacijsko dovoljenje; izdajanje lokacij lokacijskih dovoljenj / izbrati lokacijo za snemanje filma
// določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: komisija je razpravljala o lokaciji hiše
2. postavitev, namestitev česa na določen kraj: neprimerna lokacija bolnišnice; spor zaradi lokacije stolpnic na nabrežje; prednost dolin za lokacijo velikih gospodarskih objektov / lokacija čet / lokacija novele v loške hribe
3. knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: grad je pomemben samo zaradi lokacije; proučevanje industrijskih in prometnih lokacij; obnovitev mesta na stari lokaciji / ugotoviti lokacijo napake; seznaniti koga s programom in lokacijo prireditev
SSKJ²
lokacíjski in lokácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na lokacijo: lokacijska vprašanja / lokacijski pogoji zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri graditvi določenega objekta; lokacijska komisija komisija, ki odloča o primernosti zemljišča za postavitev določenega objekta; lokacijsko in gradbeno dovoljenje
SSKJ²
lokál1 -a m (ȃ)
prostor za kako obrtno dejavnost: odpreti, prenoviti lokal; trgovci so že zaprli svoje lokale; lepo urejen lokal; v nedeljo je lokal zaprt / kot opozorilo ne vodite psov v lokal / gostinski, trgovski lokal; mladina takrat ni smela zahajati v javne lokale v gostilne, restavracije, kavarne; nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom / ker je bil pijan, so ga odstranili iz (gostinskega) lokala
SSKJ²
lokál2 -a m (ȃ)
jezikosl. lokativ: predlog z lokalom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lokálček -čka m (ȃ)
gostinski lokal, zlasti manjši: iti na kavo v prijeten lokalček; posedati po lokalčkih; sedeti v lokalčku na obali
SSKJ²
lokálec -lca m (ȃ) pog.
1. prebivalec, pripadnik ožjega območja, določenega kraja: na otoku je spoznal lokalce, ki so mu priskrbeli ribe; konflikt, razdor med lokalci; pogovor z lokalci
2. lokalni vlak, avtobus: šel je na lokalca; vožnja z lokalcem
3. lokalna radijska postaja: ob nedeljah posluša lokalca
SSKJ²
lokálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kraj 1, 2, krajeven: poznati lokalne razmere / raziskovati lokalno zgodovino / časopis prinaša le lokalne novice / knjiž.: lokalni kolorit; dati romanu lokalno barvo / lokalni vremenski pojavi; lokalni potresi; lokalna vojna / lokalni časopis časopis, ki prinaša zlasti novice z določenega manjšega območja; lokalni promet promet med določenim središčem in sosednjimi, manjšimi kraji; lokalni vlak vlak, ki vozi iz središča v določeni manjši kraj; ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine; lokalna radijska postaja postaja, katere oddaje so namenjene le manjšemu območju; lokalna proga proga, ki povezuje središče z določenim manjšim krajem; lokalno ogrevanje, gretje ogrevanje, gretje s pečjo ali podobno samostojno grelno pripravo
2. med. ki je le na posameznem delu telesa: lokalna anestezija; lokalno vnetje
♦ astron. lokalni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje, krajevni čas; soc. lokalne skupnosti skupnosti, ki se oblikujejo kot tvorbe dolgotrajnih družbenih procesov na določenem zemljepisnem področju
    lokálno prisl.:
    nastanek kipa lokalno ni določljiv; lokalno obarvana pripoved; dogodek je samo lokalno pomemben
SSKJ²
lokalíja -e ž (ȋ)
rel. teritorialna in delno upravna enota Katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: prevzeti lokalijo
SSKJ²
lokalíst -a m (ȋ)
rel. duhovnik, ki službuje na lokaliji: Prešernov stric je bil lokalist na Kopanju
SSKJ²
lokalístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na lokalizem: odpraviti lokalistične pojave / to so lokalistične težnje
    lokalístično prisl.:
    lokalistično obarvani interesi
SSKJ²
lokalitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. najdišče, nahajališče: arheološke lokalitete; lokalitete Blagajevega volčina v Sloveniji
SSKJ²
lokalizácija -e ž (á)
1. preprečitev širjenja kakega pojava, omejitev: lokalizacija vojnega spopada / lokalizacija nalezljive bolezni
2. knjiž. ugotovitev, določitev kraja, mesta česa: lokalizacija najdišča; točna lokalizacija okvare
3. knjiž. postavitev dejanja literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje: Linhartova lokalizacija komedije je zahtevala določene spremembe
SSKJ²
lokalízem -zma m (ī)
1. nav. slabš. prizadevanje za koristi svojega kraja, pokrajine, ki niso v skladu s koristmi skupnosti: lokalizem v gospodarskem življenju; pojavi lokalizma
2. jezikosl. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kak kraj, ožje območje: avtorjevi lokalizmi poživljajo povest; Cankar je uporabil tudi nekaj vrhniških lokalizmov
SSKJ²
lokalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. preprečiti širjenje kakega pojava, omejiti: gasilci so z veliko požrtvovalnostjo lokalizirali požar; lokalizirati upor na severni del kolonije / lokalizirati nalezljivo bolezen
2. knjiž. ugotoviti, določiti kraj, mesto česa: zdravnik je točno lokaliziral tumor, vnetišče
3. knjiž. postaviti dejanje literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje: avtor je roman lokaliziral v Ljubljani
    lokalizíran -a -o:
    po dveh urah je bil požar lokaliziran; dejanje je lokalizirano v okolico Celja; zbrano narečno gradivo je natančno lokalizirano
SSKJ²
lokálka -e ž (ȃ)
lokalna proga, lokalni vlak: opustiti lokalko / prestopiti na lokalko
SSKJ²
lokálpatriót -a m (ȃ-ọ̑)
ekspr. kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino: biti novomeški lokalpatriot
SSKJ²
lokálpatriótičen -čna -o prid. (ȃ-ọ́)
nanašajoč se na lokalpatriote ali lokalpatriotizem: lokalpatriotične težnje
SSKJ²
lokálpatriotízem -zma m (ȃ-ī)
ekspr. veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine: štajerski lokalpatriotizem; boj proti lokalpatriotizmu
SSKJ²
lokárda -e ž (ȃ)
zool. skuša plavica: lov na lokarde
SSKJ²
lókarica -e ž (ọ̑)
les. ločna žaga:
SSKJ²
lókast -a -o prid.(ọ̑)
podoben loku, krivulji: lokasta črta; lokaste obrvi
    lókasto prisl.:
    lokasto se dvigati nad zemljo
SSKJ²
lókati -am nedov. (ọ̄)
1. piti tako, da se izteguje jezik: mačka, pes loka; tiger loka toplo kri; lokati mleko, vodo; glasno, hlastno lokati
2. ekspr. slišno, hlastno piti: lokati v dolgih požirkih
// slabš. piti sploh: ne bom lokal te čobodre / pog. ta ga pa loka
SSKJ²
lókativ -a m (ọ̑)
jezikosl. peti sklon, mestnik: predlog z lokativom
SSKJ²
lókativen -vna -o prid. (ọ̑)
jezikosl. mestniški: lokativna končnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lokátor -ja m (ȃ)
teh. naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja kraj, mesto česa: uporaba lokatorja / radijski lokator radar
SSKJ²
lokàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. zvijačen: to je lokav in zahrbten človek / lokav pogled; neprijeten lokav smehljaj / bister in lokav moški zvit, prebrisan
    lokávo prisl.:
    lokavo gledati; lokavo nastavljene pasti
SSKJ²
lokávost -i ž (á)
knjiž. zvijačnost: v njegovih očeh je opazil lokavost / Odisejeva lokavost / odkrili so njegove lokavosti prevare, zvijače
SSKJ²
lokávščina -e ž (ȃ)
zastar. prevara, zvijača: nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost
SSKJ²
lókev -kve tudi lókva -e ž (ọ̄)
1. nar. mlaka, luža: lokev za hišo / napajati na lokvi
2. zastar. morska plitvina: beneške lokve
SSKJ²
lókniti -em dov. (ọ́ ọ̑)
ekspr. narediti požirek: lokniti mleko iz steklenice
SSKJ²
lokomobíla -e ž (ȋ)
strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila
SSKJ²
lokomócija -e ž (ọ́)
biol. premikanje, gibanje, hoja1: pri tej bolezni je lokomocija ovirana; okončine so prilagojene načinu lokomocije
SSKJ²
lokomotíva -e ž (ȋ)
1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva; parna lokomotiva; potniška, tovorna lokomotiva; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja
♦ strojn. dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva; električna lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka
2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke
SSKJ²
lokomotíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lokomotivo: zlomila se je lokomotivna os; lokomotivno kolo / konjsko in lokomotivno prevažanje v rudnikih z lokomotivo
SSKJ²
lokomotívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik
♦ strojn. lokomotivski parni kotel
SSKJ²
lokomotóren -rna -o prid. (ọ̄)
biol. ki je za premikanje, gibanje, hojo: lokomotorni organi pri živalih
SSKJ²
lokostrél -a m (ẹ̑)
nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave; samostrel: strelci z lokostrelom
SSKJ²
lokostrélec -lca m (ẹ̑)
1. športnik, ki se ukvarja z lokostrelstvom: slovenski lokostrelci; tekmovanje lokostrelcev
2. nekdaj vojak, oborožen z lokom: angleški, perzijski lokostrelci; lokostrelci in ščitonosci / vilinski lokostrelci
SSKJ²
lokostrélka -e ž (ẹ̑)
športnica, ki se ukvarja z lokostrelstvom: slovenska lokostrelka; uspeh naših lokostrelk
SSKJ²
lokostrélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lokostrelce: lokostrelski klub / lokostrelske vrste
SSKJ²
lokostrélstvo -a s (ẹ̑)
šport, pri katerem se strelja z lokom: ukvarjati se z lokostrelstvom; državno dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu
SSKJ²
lokovánje -a s (ȃ)
glasb. uporabljanje loka pri godalnih instrumentih: napačno lokovanje
SSKJ²
lókoven tudi lokôven -vna -o prid. (ọ̑; ō)
nanašajoč se na lok 2, 3: lokovna poteza / jekleni lokovni elementi
SSKJ²
lókovje in lokôvje -a s (ọ̑; ȏ)
več lokov, loki: arhitektonska funkcija lokovja / lokovje iz črt
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lókus -a m (ọ̑) knjiž.
1. kraj1, mesto1: bolezen se pojavlja na različnih lokusih
♦ biblio. oznaka za mesto, prostor v knjižnici, na katerem je določena knjiga, zlasti glede na vsebino
2. stranišče
SSKJ²
lokva gl. lokev
SSKJ²
lókvanj -a m (ọ̑)
vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi, navadno belimi cveti: lokvanj na jezeru; cvet lokvanja
SSKJ²
lókvanjev -a -o (ọ̑)
pridevnik od lokvanj: lokvanjev cvet
SSKJ²
lôla in lóla -e ž (ȏ; ọ̑)
ekspr. omejena, neumna ženska: tej loli ni mogoče nič dopovedati / kot psovka ti lola neumna
SSKJ²
lôle in lóle -ta m (ȏ; ọ̑)
ekspr. omejen, neumen človek: menda ni tak lole, da bi delal v svojo škodo / kot psovka ti lole lolasti
SSKJ²
lôlek in lólek -a m (ȏ; ọ̑)
ekspr. omejen, neumen človek: lolek si bil in lolek boš ostal
● ekspr. imeti koga za loleka norčevati se iz koga
SSKJ²
lòm lôma m, mest. ed. tudi lómu (ȍ ó)
1. lomljenje, zlom: telo se upira lomu; lom vzmeti
2. fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov: lom svetlobe; lom zvoka
3. min. videz prelomne ploskve; prelom: vrste loma / iverasti lom značilen za drobnozrnate snovi; školjkasti lom
4. star. kamnolom: delati v lomu / skladi granita v lomu
5. star. hrup, trušč: drevo se je podrlo s strahotnim lomom; lom, kot bi se podirali hrasti
♦ geogr. lom kraj, prostor, kjer svet hitro prehaja v večjo strmino; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil; teh. krhki lom zaradi krhkega materiala
SSKJ²
lomáča -e ž (á)
1. teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: prišli so z lomačami in lopatami
2. zastar. velik kup lesa, določen za gorenje; grmada: tiho so stali okoli lomače
SSKJ²
lomást1 in lomàst -ásta m (ȃ; ȁ á) knjiž.
1. hrušč, trušč: lomast ledovja in reke; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež lomastenje
2. ekspr. kdor lomasti: dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje
SSKJ²
lomást2 -i ž (ȃ)
knjiž. hrušč, trušč: pogrezanje mostu je spremljala strahovita lomast; mogočna drevesa so z lomastjo padala / huda lomast vetra
SSKJ²
lomásten -tna -o prid. (ā)
knjiž. ki lomasti: lomastni medvedi / lomastni Homerjevi junaki
    lomástno prisl.:
    vprega je lomastno divjala kar čez njivo
SSKJ²
lomástenje -a s (á)
1. glagolnik od lomastiti: lomastenje medvedov po gozdu
2. ekspr. hrušč, trušč: med lomastenjem in sopihanjem je vlak pripeljal na postajo; lomastenje padajočih dreves
SSKJ²
lomástež -a m (ȃ)
ekspr. kdor lomasti: lovca sta poslušala lomasteža v gošči
SSKJ²
lomástiti -im nedov. (á ȃ)
silovito, hrupno hoditi skozi kaj ovirajočega: jelen lomasti skozi grmovje; medved lomasti po gozdu; slišali so, da nekaj lomasti za njimi; pokalo in šumelo je, kot bi lomastila čreda merjascev
// ekspr. silovito, hrupno hoditi sploh: nikar tako ne lomasti; jaz vam bom že pokazal, je kričal in lomastil po hiši; lomasti kot medved / slabš. nikar ne misli, da boš brez kazni lomastil po mojem vrtu hodil; pren. silna nevihta že lomasti čez gore
    lomastèč -éča -e:
    lomasteč po gozdu; lomasteča hoja
SSKJ²
lombárd -a m (ȃ)
pravn. zastavitev premičnin, zlasti dragocenosti ali vrednostnih papirjev, za kratkoročne bančne kredite: hipoteka in lombard; dati posojilo na lombard
// bančno posojilo, zavarovano s tako zastavitvijo:
SSKJ²
lombárda -e ž (ȃ)
nekdaj top s kratko cevjo, sprva za kamnite krogle; bombarda
SSKJ²
lombárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lombard: lombardni kredit
SSKJ²
lómen -mna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na lom 2, 3:
a) lomna zmogljivost leč / lomni količnik količina, ki pove, kako se lomi svetloba pri prehodu iz zraka v določeno snov; lomni kot kot med lomnim žarkom in vpadno pravokotnico; lomni zakon; lomni žarek žarek po lomu
b) lomna ploskev prelomna ploskev
SSKJ²
lomílec -lca [lomiu̯ca in lomilca] m (ȋ)
1. delavec v kamnolomu, ki lomi kamenje: težko delo lomilcev
2. teh. priprava ali del priprave za lomljenje: namestiti lomilec; jeklen lomilec
♦ zool. kočnik med vrzeljakom in meljakom pri zvereh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lomílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se lomi: lomilno orodje
♦ usnj. lomilni stroj stroj za mehčanje usnja
SSKJ²
lomílka -e [tudi lomiu̯ka] ž (ȋ)
teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: z lomilko razmakniti skale
SSKJ²
lomílo -a s (í)
teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: podstaviti lomilo; v kamnolomu je uporabljal lomilo, macolo in kramp
SSKJ²
lomíti lómim nedov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.: pomol je lomil valove; morje se lomi ob pečinah; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil
// s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu; burja lomi ledene sveče; veter je lomil veje; veje se lomijo pod težkim snegom; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale
2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast; krč jo lomi; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi; krčevit jok jo je lomil; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se; taka radovednost me lomi, da moram pogledati
// polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal
4. publ. odpravljati, premagovati, uničevati: lomiti preživele nazore; lomiti stare družbene odnose, tradicijo; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; predsodki se lomijo
5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino; lomil je celo nekoliko po slovensko
6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja
// delati napake: igralec ga je pri premieri lomil; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi
7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se
8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
● ekspr. težko delo človeka lomi zelo utruja; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajo
♦ agr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo
    lomíti se 
    1. biti lomljiv: koruzni kruh se lomi / lasje, nohti se mu lomijo
    2. ekspr. pripogibati se, zvijati se: ponižno je pozdravljal in se lomil v pasu; tako so se smejali, da so se kar lomili / lomiti se od smeha, v joku, v smehu
    3. biti ostro ukrivljen: črta se lomi; reka se lomi; cesta se lomi navzdol; rov se ostro lomi / topol meče dolgo senco, ki se lomi ob zidu
    ♦     fiz. svetloba, zvok se lomi spreminja smer pri prehodu v drugo snov
    4. knjiž., ekspr. izgubljati trdnost, moč: njen ponos se lomi; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; njegova upornost se lomi / lomiti se v sebi
    ●     glas se mu je lomil od ganjenosti, razburjenja govoril je pretrgano, s prekinitvami; ekspr. ob tujem izrazu se mu je lomil jezik težko ga je izgovarjal; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize; ekspr. dve uri sem se lomil po tistem kamenju (težko) hodil
    lomèč -éča -e:
    jokala je, lomeč (si) roke; plaz se vali v dolino, lomeč smreke kot bilke; stal je v zadregi, lomeč v roki vžigalico; pokanje lomečega se ledu
    lómljen -a -o:
    lomljena vrsta hiš / lomljeni kamen; lomljeni oklepaj iz dveh ležeči črki V podobnih znakov; lomljena črta
SSKJ²
lomljáva -e ž (ȃ)
knjiž. hrušč, trušč: strahotna lomljava
SSKJ²
lómljenec -nca m (ọ́)
grad. z lomljenjem pridobljen neobdelan gradbeni kamen: zid iz lomljenca
SSKJ²
lómljenje -a s (ọ́)
glagolnik od lomiti: lomljenje vej v viharju / lomljenje kamna v kamnolomu / lomljenje starih pojmovanj / lomljenje svetlobe, žarkov / stavljenje in lomljenje / stroj za lomljenje
♦ rel. lomljenje kruha maša pri prvih kristjanih
SSKJ²
lomljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) lomi: lomljivi nohti; v starosti so kosti lomljive; morska voda dela lase lomljive in suhe; drevesna skorja je krhka in lomljiva
SSKJ²
lomljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost lomljivega: lomljivost bilke; povečana lomljivost kosti
♦ metal. lomljivost v hladnem pri temperaturah pod 0 °C; lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C
SSKJ²
lómnica -e ž (ọ̑)
geom. iz daljic sestavljena lomljena črta:
SSKJ²
lomnína -e ž (ī)
metal. zlomljeni, razbiti odpadki iz litega železa: kup lomnine / bakrova lomnina
SSKJ²
lómnost -i ž (ọ̑)
fiz. sposobnost leče, da lomi svetlobo: lomnost očalne leče; merjenje lomnosti
SSKJ²
lomòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. hrušč, trušč: lomot podirajočega se mostu
SSKJ²
lón -a m (ọ̑)
star. plačilo, plača: gospodar ji je dajal majhen lon; koliko lona hočeš / dosti dobrega sem jim storil, za lon imam pa samo nehvaležnost v zahvalo, za nagrado
● star. dela jim za božji lon zastonj, brezplačno
SSKJ²
lónati -am dov. (ọ̑)
star. dati plačilo, plačati: pomagal ti bom zastonj, saj vem, da me ne moreš lonati
SSKJ²
loncevéz -a m (ẹ̑)
nekdaj obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo: v vas je spet prišel loncevez
SSKJ²
loncevézec -zca m (ẹ̑)
nekdaj obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo: srečati loncevezca z vozičkom
SSKJ²
lončár -ja m (á)
izdelovalec glinaste posode: lončar dela, žge posodo; ribniški lončarji
♦ zool. navadni lončar v Južni Ameriki živeča ptica, ki dela kupolasto gnezdo iz gline, Furnarius rufus
SSKJ²
lončaríca -e ž (í)
izdelovalka glinaste posode; lončarka: lončarji in lončarice
SSKJ²
lončaríja -e ž (ȋ)
lončarstvo: lončarija se opušča
// lončarski izdelki: prodajati lončarijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lončáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se z lončarstvom: takrat so v Prekmurju lončarile cele vasi
SSKJ²
lončárka -e ž (á)
izdelovalka glinaste posode: izkušena lončarka; keramičarka in lončarka
SSKJ²
lončárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na lončarje ali lončarstvo: prodajati lončarske izdelke / lončarska delavnica, obrt / lončarska središča / lončarska glina; lončarska peč peč za žganje glinaste posode
♦ etn. lončarsko kolo ali lončarsko vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo
SSKJ²
lončárstvo -a s (ȃ)
lončarska obrt: lončarstvo propada / tista ljudstva še niso poznala lončarstva
SSKJ²
lônčast -a -o prid. (ó)
nav. ekspr. podoben loncu: lončasto pokrivalo
SSKJ²
lônček -čka m (ō)
1. manjšalnica od lonec: lonček se je prevrnil; postaviti lonček na štedilnik; ona je kakor majhen lonček – hitro vzkipi / cvetlični lonček; lonček s pelargonijami; stojalo za lončke / lonček juhe
2. igrača, ki predstavlja lonček, posodico: kupiti deklici majhen štedilnik in lončke; otrok se igra v pesku z lopatico in lončki
3. posodica s pokrovčkom, navadno porcelanasta, za zdravila, lepotilna sredstva: vrsta lončkov v lekarni / lonček kreme
● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; pog. dečki so metali kamenje v lončke na električnih drogovih v izolatorje
♦ čeb. matični lonček matičnik
SSKJ²
lônčen1 -čna -o prid. (ȏ)
ki se goji v cvetličnem loncu: uvoziti lončne azaleje; vrtne in lončne rastline
SSKJ²
lončén2 -a -o prid. (ẹ̑)
ki je iz (žgane) gline: lončena pipa, piščalka; lončena posoda, skleda / lončena peč
♦ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur
SSKJ²
lončenína -e ž (í)
izdelki iz (žgane) gline: prodajati lončenino; poslikana lončenina
SSKJ²
lončénka -e ž (ẹ̄)
knjiž. lončena pipa: kaditi iz kratke lončenke
SSKJ²
lončevína -e ž (í)
1. izdelki iz (žgane) gline: prodajati na trgu lončevino; z ornamenti okrašena lončevina
2. obrt. glina slabše vrste: izdelovati posodo iz lončevine; skleda iz lončevine
SSKJ²
lônčič -a tudi lončìč -íča m (ō; ȉ í)
lonček: naliti mleko v lončič
SSKJ²
lončíček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od lončič: lončiček medu
SSKJ²
lônčnica -e ž (ȏ)
nav. mn. okrasna rastlina, ki se goji v cvetličnem loncu: presajati lončnice; cvetoče lončnice na oknu; razstava lončnic / pri nas se ta rastlina goji kot lončnica
♦ vrtn. cvetne ki se gojijo zaradi cvetja, listnate lončnice ki se gojijo zaradi lepih listov
SSKJ²
lóndonski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na London: ogledovati si londonske znamenitosti / londonska megla; publ. londonski sporazum londonski memorandum
● ekspr. danes je prava londonska megla zelo gosta megla
♦ agr. londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju; londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante; londonska begunska vlada jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne delovala v Londonu
SSKJ²
lônec -nca m (ó)
1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
// pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec
2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
♦ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
SSKJ²
longéta -e ž (ẹ̑)
med. polovična mavčna opornica, ki se pritrdi s povojem:
SSKJ²
longitudinálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. vzdolžen, podolžen, dolžinski: longitudinalna stavba / longitudinalni prerez; longitudinalno krčenje lesa po dolžini
● publ. longitudinalna študija študija, ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi
♦ anat. longitudinalno mišičje; fiz. longitudinalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije, vzdolžno valovanje
    longitudinálno prisl.:
    valovati longitudinalno
SSKJ²
longplay -- [lônkplêj] v prid. rabi (ȏ-ȇ)
v zvezi longplay plošča gramofonska plošča s premerom 30 cm, vélika plošča: izdati novo longplay ploščo
SSKJ²
lónica -e ž (ọ́)
nar. zahodno v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica1: vrsta lonic / spravljati seno v lonice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lóntovž -a m (ọ̑)
v stari Avstriji uradno poslopje deželnih stanov: dvorana v lontovžu / poslati odposlanstvo na lontovž
SSKJ²
looping gl. luping
SSKJ²
lòp medm. (ȍ)
posnema glas pri udarcu, padcu: lop, se zaprejo vrata; lop, lop, je padalo po njegovem hrbtu; vrv se utrga, on pa lop na tla / namesto da bi ga poučili – lop po njem ga tepejo; ga napadajo
SSKJ²
lópa -e ž (ọ́)
1. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: vleči voz iz lope; stati pod lopo / čolnarska lopa; lopa za žagan les, letala
// pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju: ljudje so prihajali iz cerkve in postajali v lopi; mize v gostilniški lopi verandi / cerkvena lopa
// hišica, baraka: oglarska, stražna lopa
2. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: gradnja nove lope / ladjedelska, montažna, tovarniška lopa; sejemske lope; strelske lope na sejmu
3. star. senčnica1, uta: sedeti v lopi; senčna, zelena lopa; lopa na vrtu
4. zastar. veža, avla: stal je v lopi in si ni upal naprej
♦ alp. lopa prostor pod previsom v skalovju; arhit. arkadna lopa
SSKJ²
lopár -ja m (á)
1. lopati podobna priprava za dajanje kruha v peč: jemati z loparjem hlebce iz peči; ropotala je po peči z burklami in loparjem; lopar in omelo
// kar je temu podobno: policist ustavi promet s službenim loparjem; čistiti sneg s pločnikov z lopatami in loparji za sneg
2. priprava iz ovalne plošče ali mreže v okviru in držaja za udarjanje žoge pri nekaterih športnih igrah: zamahniti z loparjem; prihajal je na igrišče z loparjem pod pazduho / teniški lopar; lopar za namizni tenis
♦ zool. nižje razviti morski rak, ki živi pritrjen vznak na kožnatem peclju, Lepas
SSKJ²
lopárček -čka m (á)
manjšalnica od lopar: za rojstni dan je dobil žogice in loparčke
♦ žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka
SSKJ²
lopárski -a -o (á)
pridevnik od lopar: loparska oblika
SSKJ²
lopáta -e ž (á)
1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke / lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska
// pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu
2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate
● publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
♦ navt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu
SSKJ²
lopátar -ja m (ȃ)
1. nav. ekspr. delavec, ki dela z lopato: lopatarji in kramparji
2. zool. jelen z lopatastim rogovjem; damjak: čreda lopatarjev
SSKJ²
lopátast -a -o prid. (á)
1. podoben lopati: krt ima lopataste sprednje noge; lopatasto rogovje / ekspr. imeti lopataste dlani, roke velike, široke
2. ki ima lopate: lopatasto mlinsko kolo; takrat so imeli parniki lopatasta kolesa
SSKJ²
lopátati -am nedov. (ȃ)
1. metati z lopato: ves dan je lopatal in vozil pesek
2. knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo; lopatiti: globoko lopatati
SSKJ²
lopáten -tna -o (ȃ)
pridevnik od lopata: lopatno kolo
SSKJ²
lopátenje -a s (á)
glagolnik od lopatiti: lopatenje ga je utrudilo
SSKJ²
lôpati -am nedov. (ō ȏ)
ekspr. tolči, udarjati, navadno s čim ploskim: navdušeno ga je lopal po rami
SSKJ²
lopática -e ž (á)
1. manjšalnica od lopata:
a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti
b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice
// priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica
3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice
♦ alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih
SSKJ²
lopátičast -a -o prid. (á)
podoben lopatici: lopatičasta oblika lista
SSKJ²
lopátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na lopatico: lopatična kolesa / bolečine v lopatičnem predelu
♦ anat. lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice
SSKJ²
lopátišče in lopatíšče -a s (á; í)
držaj pri lopati: naslanjati se na lopatišče
SSKJ²
lopátiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. z lopato rezati in obračati zemljo: spomladi je lopatil in sadil / lopatiti gredice
SSKJ²
lopátka -e ž (á)
1. manjšalnica od lopata: otrok zajema pesek z lopatko
// priprava za nalaganje jedi: z lopatko nalagati cmoke na krožnik
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica: slikar s čopiči in lopatko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lópen -pna -o (ọ̑)
pridevnik od lopa: lopna streha
SSKJ²
lópica -e ž (ọ́)
nav. ekspr. manjšalnica od lopa: šivala je v lopici pred hišo / vrtna lopica
SSKJ²
lôpiti -im in lópiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑) star.
1. udariti, lopniti: lopiti s kolom po hrbtu; jezno je lopil s pestjo po mizi; lopiti se z dlanjo po nogi / kot vzklik bes te lopi
2. vreči: lopil je knjigo na tla
SSKJ²
lôpniti -em dov. (ó ȏ)
1. ekspr. udariti, navadno s čim ploskim: lopniti konja po hrbtu; prijateljsko je lopnil znanca po rami; lopniti s knjigo po glavi; lopniti se z dlanjo po prsih
// udariti sploh: molči, sicer te lopnem; pren. na sestanku so lopnili tudi po njem
2. ekspr. plosko pasti: lopniti na tla; lopnil je v sneg
3. šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: že spet je lopnil
● ekspr. ušla je od doma, je lopnil hitro rekel; ekspr. nekje so lopnila vrata se glasno zaprla; ekspr. kar takole lopne v hišo nepričakovano pride
SSKJ²
lopòt -ôta m (ȍ ó)
kratek tleskajoč udarec, ropot: vrata so se z lopotom zaprla
SSKJ²
lopotánje -a s (ȃ)
glagolnik od lopotati: lopotanje s perutmi
SSKJ²
lopotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) star.
1. plosko, tleskajoče udarjati: lopotala je po krilu, da bi iztepla prah / golob lopota s perutmi
2. ekspr. hitro, nerazumljivo govoriti: niso ga razumeli, ker je lopotal / sosede so lopotale o njenem življenju govorile, pripovedovale
SSKJ²
lópov in lôpov -a m (ọ̑; ȏ)
slabš. ničvreden človek, malopridnež: tisti lopov ga je udaril; poštenjak med lopovi / kot psovka to mi boš plačal, ti lopov
SSKJ²
lópovski in lôpovski -a -o prid. (ọ̑; ȏ)
slabš. ničvreden, malovreden: to je lopovski človek / kazen za njegovo lopovsko življenje / kot psovka lopov lopovski
SSKJ²
lópovstvo in lôpovstvo -a s (ọ̑; ȏ)
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: kakšno lopovstvo spet pripravlja
SSKJ²
lópovščina in lôpovščina -e ž (ọ̑; ȏ)
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: delati, početi lopovščine; njegove lopovščine so postale znane
SSKJ²
lopúta -e ž (ú)
1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu
2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa
3. del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro
● loputa mlina na veter se je zlomila lopata
♦ anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre
SSKJ²
lopútanje -a s (ū)
glagolnik od loputati: odvaditi otroka loputanja z vrati / slišati loputanje vrat / loputanje valov ob čoln
SSKJ²
lopútast -a -o prid. (ú)
ki ima obliko lopute: loputasta vrata
SSKJ²
lopútati -am nedov. (ū)
1. glasno zapirati, zlasti vrata: ne loputaj, da ne zbudiš otroka; jezno loputati z vrati
2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: okna, vrata loputajo
3. s silo se zadevati ob kaj; butati: veter loputa v okna
● race loputajo s perutmi prhutajo
SSKJ²
lopúten -tna -o prid. (ȗ)
ki ima loputo: loputni vhod / odpreti loputna vrata
SSKJ²
lopútica -e ž (ú)
manjšalnica od loputa: dohod je zapirala loputica
SSKJ²
lopútka -e ž (ú)
manjšalnica od loputa: odprl je loputko v stropu
SSKJ²
lopútnica -e ž (ȗ)
loputa: vzdigniti loputnico / loputnice mlina na veter lopate
SSKJ²
lopútnik -a m (ȗ)
1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor; loputa: stopnice so skozi loputnik držale na podstrešje
// nar. gorenjsko kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: velik loputnik
2. nar. razgrajač, nemirnež: te bomo že ukrotili, ti loputnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lopútniti -em dov. (ú ȗ)
1. glasno zapreti, zlasti vrata: pograbil je klobuk in pri odhodu jezno loputnil z vrati
2. ekspr. dati močen, zamolkel glas: nekje je loputnilo okno / vrata so loputnila in vlak se je premaknil
3. ekspr. slišno, plosko pasti: prerezal je vrv, da je truplo loputnilo na tla; lestev je loputnila po tleh
4. preh., star. udariti, lopniti: loputnil je konja čez hrbet; loputniti koga po plečih
SSKJ²
lórber -ja m (ọ̄)
nižje pog. lovor: tam raste lorber kar na prostem
SSKJ²
lórd -a m (ọ̑)
v Angliji naslov za višjega plemiča: za svoje zasluge je postal lord; drži se kot lord / prvi lord admiralitete minister vojne mornarice; lord kancler najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma / kot pristavek k imenu višjega plemiča lord Byron
SSKJ²
lordóza -e ž (ọ̑)
med. povečana ukrivljenost hrbtenice naprej: lordoza v ledvenem predelu / lordoza hrbtenice
SSKJ²
lórdski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na lorde: lordski naslov / lordska zbornica zgornji dom
SSKJ²
lórdstvo -a s (ọ̑) v Angliji
1. lordski naslov: kralj mu je za zasluge podelil lordstvo
2. s svojilnim zaimkom naslov za višjega plemiča: govor njegovega lordstva v parlamentu / kot nagovor vaše lordstvo
SSKJ²
lorénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pokrajino Loreno: slikar Metzinger je bil lorenski priseljenec / lorenski križ križ z dvema neenako dolgima in med seboj precej oddaljenima paroma prečnih krakov
♦ vrtn. lorenska begonija grmičasta begonija, ki pozimi rožnato cvete
SSKJ²
loréta -e ž (ẹ̑)
v francoskem okolju elegantna lahkoživa ženska: zahajati v družbo loret
SSKJ²
lóri -ja m (ọ̑) zool.
1. nav. mn. v Aziji in Afriki živeče polopice z velikimi očmi, Lorisidae: iz teme se svetijo oči lorijev
2. zelo pisana papiga, ki ima konec jezika razdeljen v rožene ščetine, Trichoglossus:
SSKJ²
lornjét -a m (ẹ̑)
1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dama je dvignila k očem svoj lornjet; lornjet z dragocenim držajem
2. knjiž. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo: upreti svoj lornjet na oder
SSKJ²
lornjéta -e ž (ẹ̑)
1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: nastaviti lornjeto na oči; ogledovati goste z lornjeto
2. zastar. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo: upreti lornjeto na oder
SSKJ²
lornjón -a m (ọ̑)
1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dvignila je lornjon k očem; gledati skozi lornjon
2. knjiž. ščipalnik, nanosnik: nositi lornjon
SSKJ²
lós -a m (ọ̑)
v arktičnih predelih živeči jelen z lopatastim rogovjem: samica losa
SSKJ²
loser gl. luzer
SSKJ²
lósji -a -e prid. (ọ̑)
nanašajoč se na lose: losja koža / losja vprega
SSKJ²
losjón tudi lotion -a [losjón] m (ọ̑)
kozm. tekočina za osvežitev in razkužitev kože, zlasti na obrazu: uporabljati čistilno mleko in losjon
SSKJ²
lósos -a m (ọ̑)
velika riba, ki živi v severnem delu Atlantskega oceana in se hodi drstit v zgornji tok rek, potokov: drstitev lososov; lov na losose / prekajen losos
SSKJ²
lósosen -sna -o prid.(ọ̑)
podoben barvi lososovega mesa, svetlo oranžno rdeč: lososni barvni odtenki
    lósosno prisl.:
    lososno rdeč
SSKJ²
lósosov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na losose: lososovo meso / lososova barva lososna
SSKJ²
lososovína -e ž (í)
lososovo meso: konzerva lososovine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lóšč -a m (ọ̑)
1. steklasta snov za prevleko zlasti keramičnih izdelkov: prevleči skledo z loščem / lošč je poškodovan; lesk lošča
2. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov; emajl: nanašati lošč / lonec s celim loščem
● publ. pod loščem poštenosti se skriva laž pod videzom, krinko
SSKJ²
lóščar -ja m (ọ̑)
delavec, ki lošči zlasti lončenino:
SSKJ²
lóščast -a -o prid. (ọ̑)
podoben lošču: maščoba pusti na posodi loščasto prevleko
SSKJ²
lóščenje -a s (ọ̄)
glagolnik od loščiti: loščenje posode / loščenje parketa / krtača za loščenje
SSKJ²
loščílec -lca [loščiu̯ca in loščilca] m (ȋ)
1. delavec, ki lošči: loščilci v tovarni keramike
2. loščilnik: kupiti loščilec
SSKJ²
loščílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se lošči: loščilno sredstvo / loščilna krtača
SSKJ²
loščílnik -a m (ȋ)
električni aparat za loščenje tal: priključiti loščilnik; sesalnik in loščilnik
SSKJ²
loščílo -a s (í)
sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk: namazati z loščilom / parketno loščilo; loščilo za čevlje / loščilo za nohte lak
SSKJ²
lóščiti -im nedov. (ọ̄)
1. prekrivati z loščem: lončar lošči vrče / loščiti lonce emajlirati
2. dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: loščiti parket, škornje / loščiti si nohte
    lóščen -a -o:
    loščena žgana glina
SSKJ²
lóški -a -o prid. (ọ̑)
nar. vzhodno necepljen, divji, samorasel: loške češnje
SSKJ²
lót1 -a m (ọ̑)
teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti z lotom / kleparski lot; mehki z nizkim, trdi lot z visokim tališčem; srebrov lot
SSKJ²
lót2 -a m (ọ̑)
1. fin. enota za trgovanje z vrednostnimi papirji, blagom: varčevalci so vplačevali po en lot na mesec; spremeniti desetletne lote v petletne / izraziti višino posojila v lotih
2. nekdaj utežna mera, 17,5 g: šestdeset lotov zlata
● star. lahko bi živel, če bi imel le za lot pameti vsaj malo
SSKJ²
lotálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki je za lotanje: lotalno sredstvo / lotalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
SSKJ²
lótanje -a s (ọ̑)
glagolnik od lotati: mehko, trdo lotanje / gorilnik za lotanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
SSKJ²
lótati -am nedov. (ọ̑)
teh. spajati kovinske dele z lotom: lotati žlebove / mehko, trdo lotati
SSKJ²
loteríja -e ž (ȋ)
1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke: igrati loterijo, na loteriji; na loteriji je zadel dva milijona; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija pri kateri so dobitki samo v blagu; denarna loterija pri kateri so dobitki samo v denarju; razredna loterija; pren., ekspr. žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji
2. ekspr., v povedni rabi kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče: zakon, življenje je loterija
● ekspr. če bi dobil to službo, bi bila prava loterija nepričakovana sreča; zastar. društvo je priredilo loterijo tombolo
SSKJ²
loteríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na loterijo: loterijski načrt za redna kola / loterijski dobitek; loterijske srečke
♦ fin. loterijsko posojilo posojilo, ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane
SSKJ²
loteríst -a m (ȋ)
1. nekdaj lastnik loterije ali prodajalec v njej: oddati listek loteristu
2. kdor igra na loteriji:
SSKJ²
lotévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od lotevati se: posledice napačnega lotevanja problemov
SSKJ²
lotévati se -am se nedov. (ẹ́)
1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav
2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla; elipt.: lotevati se kulturnih nalog; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela
// s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina
3. napadati: lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu
4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: mislim, da se me loteva mrzlica; takrat se ga je že lotevala slepota; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva; loteval se ga je spanec
// izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: železa se že loteva rja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lotion gl. losjon
SSKJ²
lotíti se in lótiti se -im se, stil. lotíti se -ím se dov. (ī ọ́; ī í)
1. z glagolskim samostalnikom napraviti prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: tega dela sem se komaj lotil, zato še ne vem, kakšno bo; priprav se je lotil negotovo, kasneje pa je delo steklo; popravljanja se ni pravilno lotil
2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: lotil se je kidanja snega; lotili so se popravila strehe; nar. lotila se je pospravljati začela je; elipt. brez priprave se je lotil težavne naloge / z oslabljenim pomenom: pustil je šolo in se lotil kmetovanja; marljivo se je lotila vsakega posla ga opravljala, delala
// s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: mati se je lotila otrokovih raztrganih hlač; z odporom se je lotil knjige jo je začel brati, študirati; poželjivo se je lotil juhe; lotiti se krompirja začeti ga jesti, kopati, lupiti, okopavati, saditi; spomladi se je zgodaj lotil vrta
3. napasti1: trije so se ga lotili, pa jih je premagal; večjih živali se ta zver ne loti; lotiti se koga s pestmi / nihče ni bil varen pred njegovimi žalitvami, vsakogar se je lotil; lotiti se koga v časopisu / ekspr. kod si hodil ves dan, se ga je lotila, takoj ko je vstopil; pog. zdelo se mu je najbolje, da se zaradi posojila loti brata prosi
4. nav. 3. os., nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: lotila se ga je bolezen; lotil se ga je hud kašelj; nemir, obup, strah se ga je lotil / lotila se ga je nepremagljiva želja, da bi odšel zelo si je želel
// izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: jabolk se je lotila gniloba; rja se je lotila železne ograje / ta bolezen se loti zlasti notranjih delov telesa
● ekspr. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej lotil zelo veliko dela imam; pog. dekle mu je bila všeč in rekel je, da se je bo lotil da si bo skušal pridobiti njeno naklonjenost; šalj. lotil se je šivanke postal je krojač; večkrat se je koga dejansko, fizično lotil ga je pretepel, udaril
SSKJ²
lóto -a m (ọ̑)
organizirana igra na srečo, pri kateri se stavi na številke iz določene skupine številk: igrati loto; stavni listek za loto
SSKJ²
lótos -a m (ọ̑)
tropska ali subtropska vodna rastlina z listi na dolgih pecljih in velikimi cveti raznih barv: takrat je cvetel lotos; vonj lotosa
♦ bot. indijski lotos
SSKJ²
lótosov -a -o (ọ̑)
pridevnik od lotos: lotosov cvet; lotosovo zrnje
SSKJ²
lótovka -e ž (ọ̑)
agr. višnja z živo rdečimi debelejšimi sadovi: lotovka in maraska
SSKJ²
lótrica -e ž (ọ̄)
star. vlačuga, prostitutka: zapravljati denar z lotricami
SSKJ²
louisdor in luidor -ja in -a [luidór] m (ọ̑)
num. francoski zlatnik, kovan v drugi polovici 17. stoletja in v 18. stoletju: plačati pet louisdorjev
SSKJ²
lounge -ea [láu̯ndž-] m (ȃ)
1. sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji: slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge
2. zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v takem lokalu: medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge; v prid. rabi: lounge bar; lounge didžej; lounge glasba
SSKJ²
lòv1 lôva m (ȍ ó)
1. iskanje, zasledovanje divjadi z namenom, da se ustreli: vrniti se z lova; iti na lov; medvedji lov; lov za zabavo; lov in ribolov / divji lov brez predpisanega dovoljenja; lov na divjega petelina, srnjaka; lov s psi
// prireditev s tem namenom: udeležiti se lova; prirejati velike love; povabiti koga na lov / biti na lovu s sokoli
// športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: pospeševati lov
2. navadno s prilastkom iskanje, zasledovanje živali zaradi koristi: polharji začenjajo z lovom zvečer / polšji lov; ribji lov ribolov; lov na rake; lov na limanice, z roko; oprema za podvodni lov
// ekspr. iskanje, zasledovanje človeka z namenom odvzeti mu svobodo: policija je po dveh dneh lova prijela zločinca; lov na gangsterje
3. navadno s prilastkom kar se ulovi, nalovi: kakšen lov je bil danes; bogat lov; obilen ribji lov; lov enega dneva / ekspr. lov carinskih organov je bil dober
4. lovišče: imel je, ogledal si je svoj lov
5. ekspr., v zvezi z na, za veliko prizadevanje za dosego česa: lov na gostinske delavce; lov za bogastvom, srečo; lov za zaslužkom; to je bil čas lova za zlatom / šla je v mesto na lov za kakimi lepimi čevlji; ker zida hišo, je vedno na lovu za gradbenim materialom
● publ. lov na čarovnice fanatično iskanje, preganjanje koga kot domnevnega krivca za kaj nezaželenega, slabega
♦ etn. divji lov po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga; lov na glave pri prvotnih ljudstvih zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. krožni lov skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem lovci in gonjači obkrožijo določen del lovišča in se pomikajo proti središču kroga; mali ali nizki lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; veliki ali visoki lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka; lov na čakanje; lov na klic pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad; lov v strelcih ali lov v črti skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje
SSKJ²
lôv2 -í ž (ȏ)
star. lov1: lov je končana; ribja lov; lov na žabe je tam zelo razširjena / nekaj časa je tekala za kokošmi, potem pa je videla, da je lov brezuspešna / vsa lov iz mreže se je usula v posode; količina lovi
SSKJ²
lováč -a m (á)
1. knjiž., ekspr. razuzdanec, razvratnež: to je pijanec in lovač
2. nekdaj kdor lovi mlade moške za vojsko: skrival se je pred lovači
SSKJ²
lováča -e ž (á)
knjiž., ekspr. vlačuga, prostitutka: na ulici so ga ogovarjale lovače; preračunljiva lovača / kot psovka molči, lovača
SSKJ²
lôvčev -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na lovca: pes je lovčev pomočnik / lovčev kmet kmet, ki stoji pri začetku igre pred lovcem
SSKJ²
lôvec -vca m (ó)
1. kdor se ukvarja z lovom: lovci gredo na lov; lovec je ustrelil zajca, zasledil srnjaka; izkušen, strasten lovec; lovec s puško in psom; lovci in ribiči / divji lovec ki se ukvarja z divjim lovom; poklicni lovec; šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; lovec na volkove
// kdor išče, zasleduje žival, da bi jo ujel, ubil: lovec tjulnjev; lovci na kite / ekspr. lovci biriči so iskali rokovnjače
// pog. lovski čuvaj: zankarji so zbežali pred lovcem; dobiti službo lovca / grajski lovec; revirni lovec
2. nav. ekspr., navadno v zvezi z na kdor si zelo prizadeva, da si kaj pridobi: obstopili so ga lovci na avtograme; lovec na denar, odlikovanja / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci / lovci na zlato, za zlatom iskalci zlata / lovec na glave kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu
3. šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh: vzeti kmeta z lovcem; raznobarvna lovca / črnopoljni lovec
4. lovsko letalo: lovci so se vzdignili v zrak; sovražni lovci in bombniki / reaktivni lovec
♦ etn. lovci na glave pri prvotnih ljudstvih zbiralci človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. lovec čaka lisico; voj. lovec v nekaterih državah vojak enote, izurjene za boj s tanki, za operacije v gorah ali za boj proti gverilcem; zgod. takrat je bil človek že lovec, ne več samo nabiralec
SSKJ²
lôven -vna -o prid. (ó ō)
1. nanašajoč se na lov: dobre lovne možnosti; lovno območje / pospeševati lovni turizem; lovna doba doba v letu, ko je lov dovoljen; lovno dovoljenje
2. ki se lovi: v davnini so bili gozdovi polni lovnih živali
// lov. ki se po predpisih sme loviti: lovna divjad; lovne in nelovne ptice
♦ gozd. lovno drevo drevo, posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rib. sulec je tam loven vse leto
SSKJ²
lovíca -e ž (í)
star. ženska, ki se ukvarja z lovom; lovka2: božanska lovica Artemida
SSKJ²
lovílec -lca [lovilca in loviu̯ca] m (ȋ)
1. kdor lovi: lovilci in skrivalci / lovilci ptic v mreže
2. navadno s prilastkom priprava za lovljenje, prestrezanje: namestiti nad štedilnik lovilec pare; lovilci maščobe za pomivalna korita; lovilec voska na svečniku
SSKJ²
lovílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lovljenje:
a) lovilni organi pri hobotnicah / lovilni instinkt ptičev / lovilno območje zveri
b) streha se uporablja kot lovilna površina za vodo / lovilni oder pri gradnji stavbe; lovilne mreže pod nevarnimi delovišči
c) lovilne igre
SSKJ²
lovílnik -a m (ȋ)
navadno s prilastkom priprava za lovljenje, prestrezanje: lovilnik isker nad dimnikom
♦ čeb. lovilnik za roje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lovína -e ž (í)
1. lov. (lovski, ribiški) plen: ribiči so lovino prodali na trgu; lovci so ostali brez lovine; psi so polegli ob lovini
2. lovne živali: tam ni nobene lovine; pren. mislil je o sebi, da je lovec in ne lovina
SSKJ²
lovíšče -a s (í)
predel, območje za lov in za gojitev divjadi: dobro gospodariti z loviščem; škoda v lovišču / gojitveno lovišče; poljsko lovišče ki obsega pretežno polje / lovišče je bogato z ribami; lovišče kitov
● šalj. lovec je odšel, se preselil v večna lovišča umrl
SSKJ²
lovíti -ím nedov. (ī í)
1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se lovijo po pobočju; po zraku se lovijo snežinke
2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj
a) kar se odmika: lovil je klobuk, ki ga je odnesel veter; zaman je lovil knjige, ki so padale s police
b) kar se približuje: lovili so češnje, ki jih je metal z drevesa; hodil je k reki in lovil les; loviti žogo / šport. žarg. ta vratar slabo lovi žogo
// delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: loviti curek v dlani; loviti vodo v škaf / ekspr. loviti solze v robec / ta priprava lovi dim, saje prestreza, zaustavlja / ekspr. okrasni predmeti na polici lovijo prah nanje se prah useda, na njih se nabira
3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje: otrok lovi visečo igračko / deklica je lovila mater za krilo / dojenček lovi dudo z usti; lovil je vejo, da bi ne padel grabil; lovil je žebelj s kleščami prizadeval si ga je dobiti med čeljusti klešč
// ekspr. prizadevati si zajeti (kak predmet v tekočini): loviti v juhi koščke mesa; sklonil se je nad lonec in z žlico lovil fižol
// ekspr. zbirati, nabirati: vsepovsod lovi podatke za svojo razpravo / mati je lovila delo po hišah, da so se lahko preživljali iskala
4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli: lovci so šli lovit medveda; loviti v tujem lovišču; rad je lovil in ribaril / loviti s psi
// iskati, zasledovati živali z namenom
a) da se dobijo zaradi koristi: loviti polhe; hodila sta rake, star. rakov lovit; ribič lovi ribe / loviti na trnek, z mrežami; pren., ekspr. ta ženska te lovi v svoje mreže
b) da se dobijo sploh: lovil je kobilice in jih metal ribam; loviti kresnice; otrok lovi metulje / mačka lovi miši
// ekspr. iskati, zasledovati koga z namenom odvzeti mu svobodo: takrat so lovili mlade fante za (na) vojsko; lovijo me, kam naj se skrijem / loviti tihotapce mamil / če ga le za trenutek pustim samega, izgine od doma in kje naj ga potem lovim iščem
5. ekspr. prizadevati si kaj videti ali slišati: lovila je vsako njegovo besedo, vsak gib; nastavljal je daljnogled in lovil plezalca v steni; otrok lovi pogovor odraslih / lovil je na ušesa, kaj govorijo; pren. antena lovi glasove z vsega sveta
// naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo: sedel je pred radijskim aparatom in lovil poročila; loviti signale z umetnih satelitov / med vojno so ljudje lovili tuje postaje
6. ekspr. prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom: mati je hodila pred šolo in lovila profesorje; loviti zdravnika zaradi informacij
// prizadevati si pridobiti koga za moža: bil je postaven in vsa dekleta so ga lovila; tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / loviti ženina
7. ekspr. izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo: hitijo grabiti, da jih ne bi dež lovil; le pojdi, da te ne bo noč lovila / pog. videti je tak, kot da ga kap lovi da ga bo zadela kap; spanec me lovi postajam zaspan
8. v zvezi loviti sapo, zrak težko, sunkovito dihati: ves zasopel je lovil sapo; ekspr. kar sapo je lovil od razburjenja; pren., ekspr. stara harmonika je lovila sapo
● nar. babica danes lovi v sosednji vasi pomaga pri porodu; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; šol. žarg. ta profesor je bil znan po tem, da lovi vpraša dijaka takrat, ko ta ne pričakuje; ekspr. smrt me lovi (za vrat) kmalu bom umrl; ekspr. govornik je jecljal in lovil besede iskal primernih izrazov; ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo; šol. žarg. izpraševalec je kandidata lovil si prizadeval vprašati ga kaj, česar ne bi znal; loviti korak s časom prizadevati si prilagajati se razmeram; prizadevati si biti napreden; ekspr. vsa zmedena je lovila misli si prizadevala, da bi se zbrala; ekspr. tvoja hči in on sta malo slepe miši lovila ljubimkala; ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; ekspr. lovil je dekleta na sladke besede prizadeval si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. loviti koga za besedo izkoriščajoč sobesednikove izjave nenaklonjeno pripisovati mu določeno mnenje, pojmovanje; ekspr. lovilo nas bo za priprave na slavnost imeli bomo premalo časa zanje; publ. turisti lovijo zanimive prizore v objektive jih fotografirajo; publ. slikar lovi motiv v skicirko ga skicira, riše; lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; preg. bolje drži ga kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti se otroška igra, pri kateri z izštevalnico določeni udeleženec začne loviti druge; navt. loviti veter v jadro naravnavati jadro tako, da se vanj upre veter; rib. loviti na črva, muho
    lovíti se 
    1. prihajati v stanje, ko je zaradi priprav onemogočeno svobodno gibanje: muhe se lovijo na muholovec, v pajčevino; ribe se lovijo v nastavljeno mrežo
    2. prizadevati si ohraniti normalno lego, ne pasti: omahoval je in se lovil / loviti se po brvi / ekspr. ves truden se je lovil nekaj korakov za njimi opotekaje se hodil / stopal je po ozki brvi in lovil ravnotežje
    // prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj zaradi opore: omahnil je in se lovil za stol; pri padcu se je z roko lovil za grmovje
    3. ekspr. sunkovito tekati, teči: ženska se je lovila za piščanci po dvorišču; oče se lovi za sinom proti hlevu
    4. knjiž., v zvezi s sapa, veter na rahlo zaganjati se v kaj in s tem majati, premikati: veter se ji lovi v krilo; sapa se ji lovi v lase; sapica se lovi v tanke zavese
    5. ekspr. ne vedeti dobro, kako kaj delati: neizkušen je, pa se lovi pri delu; pri prvi vaji se je režiser lovil; mlad umetnik se še lovi / pri utemeljevanju predloga se je precej lovil; no, morda je bilo pred kakim letom, se je v zadregi lovil / loviti se med odločitvama omahovati
    6. knjiž., ekspr., v zvezi z za zelo si prizadevati za dosego česa: loviti se za dobičkom, rekordi, srečo / režija se je lovila za zunanjimi efekti / loviti se za ženskami
    7. knjiž., s prislovnim določilom biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju: na stropu se lovi svetloba / močen glas se lovi po prostoru; odmev se še lovi med drevjem / smeh se lovi na njegovih ustnicah
    ●     knjiž. ko je dospel do vasi, se je že mrak lovil okoli hiš se je že mračilo; ekspr. misli se mu lovijo okoli tega problema misli nanj; sneg se lovi na klobuke se useda; pri skoku so se lovili tudi na roke se dotikali tal tudi z rokami; ekspr. sončni žarki se lovijo v okna odsevajo v oknih; star. hvala se mu je prijetno lovila v ušesa rad jo je poslušal; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; ekspr. za besede se ne bova lovila nepremišljenih besed ne bova razumela drug drugemu v škodo; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; preg. na med se muhe love, na sladke besede ljudje ljudi je mogoče prevarati s prijaznimi, lepimi besedami, obljubami
    lovèč -éča -e:
    stopal je po brvi, z rokami loveč ravnotežje; pritekel je ves znojen in loveč sapo; ribiči, loveči sulce; spuščali so se po strmini, loveč se za grmovje; tekla je za otrokom, loveč ga za roko; let lovečega ptiča
SSKJ²
lôvka1 -e ž (ȏ)
nav. mn. gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane, tipanje: sipa grabi plen z lovkami; lovke hobotnic; pren., ekspr. fašizem je stegoval svoje lovke na vse strani
♦ lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana
SSKJ²
lôvka2 -e ž (ó)
ženska, ki se ukvarja z lovom: lovci in lovke / knjiž. deviška lovka boginja Artemida
SSKJ²
lovljênje -a s (é)
glagolnik od loviti: skrivanje in lovljenje / lovljenje divjadi / lovljenje rib / naprava za lovljenje plina / lovljenje ravnotežja
SSKJ²
lôvnica1 -e ž (ȏ)
nar. belokranjsko v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica1: lovnice na travniku
SSKJ²
lôvnica2 -e ž (ȏ)
1. rib. mreža, ki se vleče ali nastavlja: polna lovnica
2. lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana: jerebica, divji prašič se ujame v lovnico
3. močna ponjava za reševanje ljudi iz višjih nadstropij: gasilci so napeli lovnico
SSKJ²
lovnína -e ž (ī)
lov. pristojbina za dovolitev lova: plačati lovnino
SSKJ²
lovopúst -a m (ȗ)
lov. čas v letu, ko je lov (na nekatere živali) prepovedan: lovopust se je začel; lovil je tudi v lovopustu; lovopust za gamse je minil; konec lovopusta / ta žival ima lovopust vse leto; vidra je tako ogrožena, da bi potrebovala celoleten lovopust
SSKJ²
lôvor -a in -ja m (ó)
1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba: zrak diši po lovoru in rožmarinu / dodati omaki lovor lovorov list; prodajati lovor lovorove vejice; pesnikov kip z lovorom na glavi lovorovim vencem
2. knjiž., ekspr. slava, čast, priznanje: lovor ni poceni; pesniški lovor / tekmovalci se borijo za lovor zmago
● knjiž., ekspr. na tem polju mu ne raste lovor na tem področju ne bo postal slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan z lovorom kot zmagovalec
SSKJ²
lovoríčje -a s (ȋ)
lovorovo grmovje, drevje: pot se vije med trtami in lovoričjem
SSKJ²
lovoríka -e ž (í) knjiž.
1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba; lovor: tam raste mirta in lovorika; gozdič lovorike
2. ekspr. pomemben uspeh, zmaga: to je bila njegova prva lovorika; priboriti si lovoriko; vojne lovorike
● publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; publ. iztrgati komu lovoriko iz rok premagati ga kot prvaka v čem; preprečiti mu že skoraj dobljeno zmago; publ. umetnik žanje lovorike v Ameriki ima uspehe; je slaven; knjiž., ekspr. počivati, spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal; publ. največ lovorik so pobrali domači igralci največkrat so zmagali
SSKJ²
lovoríkast -a -o prid. (í)
podoben lovoru: lovorikasti listi
SSKJ²
lovoríkovec -vca m (í)
vrtn. lovoru podoben zimzelen okrasni grm, Prunus laurocerasus: zasaditi na vrtu češmin in lovorikovec
SSKJ²
lôvorov in lôvorjev -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na lovor: lovorov grm; dodati juhi lovorov list; lovorove jagode; prodajati lovorove vejice / lovorov venec venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; lovorovo olje olje iz plodov lovora, ki se uporablja kot mazilo
● knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta
SSKJ²
Lôvrenc -nca m (ȏ)
etn., v zvezi solze svetega Lovrenca (zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta:
SSKJ²
lôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na lovce ali lov: lovski plen; slika kaže lovski prizor / prevzela ga je lovska strast / lovski čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno; lovski krst običaj, s katerim se sprejme novi lovec; lovski nož večji nož z nepregibnim šilastim rezilom in navadno okrašenim ročajem; lovski psi; zatrobiti na lovski rog pripravo iz roga ali kovine za trobljenje; lovski stolček majhen zložljiv stolček; pospeševati lovski turizem; lovski žargon; lovska družina; lovska koča; lovska obleka; lovska puška; lovska trofeja uplenjena divjad ali kak njen značilni del; lovsko leto leto, ki traja od 1. aprila do 31. marca
● lov. žarg. lovski blagor uspešen lov, obilen plen; ekspr. lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih; ekspr. nasmehnila se mu je lovska sreča dobil je velik plen
♦ gastr. lovska klobasa suha klobasa štirioglatega prereza z nadevom iz svinjskega in govejega mesa; lov. lovska škoda škoda, ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj z nasprotnikovimi letali
    lôvsko prisl.:
    biti lovsko oblečen; sam.:, ekspr. ta je pa lovska to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno
SSKJ²
lôvstvo -a s (ō)
športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: gospodarska in športna stran lovstva; zgodovina lovstva; veselje do lovstva
SSKJ²
lôvščina -e ž (ó)
star. lovnina: plačati lovščino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lôvt -a m (ȏ)
nav. mn., nar. prepadno območje v manj strmem svetu: samo gamsi pridejo čez lovte; steza drži nad lovtom
SSKJ²
lôza in lóza -e ž (ó; ọ́)
1. knjiž. gozd: iti v lozo po zelenje; v lozi šumi in buči; temna loza / brezova loza
// ekspr., v zvezi gluha loza gozd, območje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva: zašel je v gluho lozo / klicala je, a odmevala je le gluha loza
● knjiž., ekspr. zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed
2. star. (vinska) trta: le še nekaj listov se drži loze / trebiti kamenje, lozo in robido
SSKJ²
lôzica in lózica tudi lozíca -e ž (ó; ọ́; í)
manjšalnica od loza: prijetna lozica / brezova lozica / privezati lozico
SSKJ²
lóž -a m (ọ̑)
1. lov. mesto, prostor, kjer divjad (pogosto) leži: pregnati žival z loža; srna leži na, v ložu; prazen lož; lož divjega zajca
2. knjiž. ležišče sploh: opotekel se je k svojemu ložu
SSKJ²
lóža1 -e ž (ọ́)
1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder; sedeti v loži; gledalci v ložah; imeti sedež v loži; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti višini kot balkon, parterne lože razvrščene okoli parterja; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev
2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži
3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože
// prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži
4. enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože
SSKJ²
lóža2 -e ž (ọ́)
vet. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica
SSKJ²
lóžen -žna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na loža1: ložna vrata / ložni sedež
SSKJ²
ložína -e ž (í)
nar. vzhodnoštajersko njiva na strmini, ki se samo prekopava: imel je kočo in ložino
SSKJ²
ložírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. (začasno) stanovati, biti nastanjen: štab je ložiral v zidanici; kje pa ložiraš, kadar prideš v mesto
SSKJ²
ložíti lóžim tudi ložíti -ím dov. (ī ọ̑; ī í)
nar. zahodno položiti, dati: ložiti obleko v skrinjo / loži še malo na ogenj naloži
SSKJ²
LSD -ja in -- [elesdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: poskusiti LSD; opravili so test in ugotovili, da so bili keksi prepojeni z LSD-jem; pivniki LSD-ja; učinek, vpliv LSD-ja; ekstazi, heroin in LSD / mamilo LSD
SSKJ²
lúb -a m (ȗ)
lubje: toča je poškodovala lub; vrezati črke v lub / cepljenje za lub cepljenje, pri katerem se cepič vtakne za lubje podlage
SSKJ²
lubád1 -a m (ȃ)
nar. zahodno lubje: odstraniti ves lubad
SSKJ²
lubád2 -i ž (ȃ)
nar. lubje: odstraniti lubad; poškodovana lubad
SSKJ²
lubádar -ja m (ȃ)
hrošč, katerega ličinka živi pod lubjem in uničuje ličje drevesa: značilnosti lubadarja / drevo bo treba posekati, ker je v njem lubadar
♦ zool. borov, jelov, smrekov lubadar
SSKJ²
lubádarka -e ž (ȃ)
gozd. drevo, v katerem so lubadarji: posekati lubadarke / izdelati več tisoč lubadark hlodov iz takih dreves
SSKJ²
lúben -a m (ū)
zool. postrvi podobna morska riba srebrno modre barve; brancin: velik luben
SSKJ²
lúbenica -e ž (ȗ)
kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen zeleni debeli sad z rdečim mesom: jesti lubenico; prodajati dinje in lubenice; krhelj lubenice
SSKJ²
lúbeničen -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na lubenico: lubenična semena / lubenična njiva
SSKJ²
lúbjast -a -o prid. (ú)
ki je iz lubja: preprosta lubjasta posoda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lúbje -a s (ú)
1. plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin: zajci glodajo lubje mladih dreves; lupiti lubje; vrezati črke v lubje; gladko, razpokano lubje; škodljivci v lubju / brezovo, hrastovo, smrekovo lubje
2. nar. zahodno krovni listi koruznega storža: obtrgovati lubje / blazina, napolnjena s koruznim lubjem ličkanjem
SSKJ²
lúbnica -e ž (ȗ)
nar. z ličkanjem napolnjena blazina (za ležanje): na umazanih lubnicah bolni otroci (S. Kosovel)
SSKJ²
lucêrna -e ž (ȇ)
krmna rastlina s trojnatimi listi in modro vijoličastimi cveti: kositi, sejati lucerno
SSKJ²
lucíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž.
1. jasen, razumljiv: svet tega pesnika je luciden; njegove lucidne formulacije; lucidna obrazložitev načrta
2. bister, prodoren, bleščeč: bil je luciden analitik nastajajočega meščanstva; izredno duhovita in lucidna ženska / to delo je lucidna podoba poti in razvoja njegove dežele
● knjiž. slikarjeva barva in svetloba postajata vedno bolj lucidni svetli, jasni, prosojni
♦ psiht. lucidni trenutek trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda
    lucídno prisl.:
    lucidno prikazati problem
SSKJ²
lucídnost -i ž (ȋ) knjiž.
1. jasnost, razumljivost: lucidnost formulacije
2. bistrost, prodornost: treznost in lucidnost njegovih ocen; umska lucidnost
SSKJ²
lúcifer -ja m (ȗ)
ekspr. hudič, satan: obsedel ga je lucifer
SSKJ²
luciferín -a m (ȋ)
biol., kem. snov, ki pri kresnicah ob oksidaciji povzroča svetlikanje: izmeriti količino luciferina
SSKJ²
lúciferski -a -o prid. (ȗ)
ekspr. tak kot pri luciferju: luciferski smeh / gledati z luciferskimi očmi
SSKJ²
lúckati -am nedov. (ȗ)
pog., ekspr. piti (alkoholne pijače): to je pijača, kakršne še nisi luckal; luckali so kar iz steklenice / rad ga lucka
SSKJ²
lúč -i in -í ž (ú; ū)
1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči / cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči; reklamne luči; signalne luči; stikalo za luč; dolge ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej, kratke luči ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč / pog.: zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč; iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti; pren., ekspr. v njegovi duši je gorela luč; ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje
// priprava, ki prižgana oddaja svetlobo; svetilka: kupiti novo luč; postaviti luč na mizo; kdo je razbil luč; luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem / namizna, stoječa, stropna luč; luč na olje / ed., star. cepiti luč trske za razsvetljavo
// pog. električna napeljava, električna energija: hribovske vasi so dobile luč; plačati račune za luč in plin
2. kar omogoča, da so predmeti vidni; svetloba: luč pojema; stal je tako, da mu je luč sijala na obraz; še v zadnjem oknu je ugasnila luč; knjiž., ekspr. luč lije skozi okno na cesto; bleda, močna luč; knjiž. mehka, ostra luč; slepeča, topla luč; soba je polna luči; ekspr. mesto se je kopalo v morju luči; luč in tema / pog., v povedni rabi samo v eni hiši je bila luč; v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil / dnevna, jutranja luč; naravna, umetna luč; neonska luč; sončna luč / ob, pri močni luči se zenica stisne; ker slabo vidi, ne sme brati pri luči pri umetni svetlobi; pogledati predmet proti luči tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje; pren., ekspr. luč je zmagala nad temo
3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek: biti največja luč v razredu; on ni kaka posebna luč; med svojimi kolegi je veljal za luč
4. vznes. pozitivne vrednote: sovražil je temo in ljubil luč; prinesti ljudem luč
// duševno stanje glede na te vrednote: to je zgodba srca, ki ni moglo do luči; biti ožarjen od notranje luči
5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: luč upanja je ugasnila; zagorela je luč svobode; prižgati luč resnice; luč bratovske ljubezni; luč omike, razuma, spoznanja
6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek: nastopajoči so se predstavili v najboljši luči; afera meče nelepo luč nanj; končno se je pokazal v pravi luči; to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja
// navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek: zdaj jih gledam v drugi luči; gledati kaj v lepi luči; videti vse v rožnati luči; ekspr. ljudi prikazuje v črni luči / publ.: postaviti problem v novo luč; prikazati kaj v luči nedavnih dogodkov
● knjiž. luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila njegove oči niso več izražale pričakovanja; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali umrl bo; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; pog. na luči si mi, mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; star. sam sebi je, stoji na luči si škoduje; ekspr. hrepeneti po luči po spoznanju, jasnosti; ekspr. dvorana je bila vsa v lučih v njej je gorelo mnogo luči; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; vznes. nebeške luči zvezde; knjiž. lepo razporejena luč na sliki svetlejša mesta; star. zvoniti večno luč avemarijo; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; vznes. sin je bil luč njenih oči imela ga je zelo rada; ekspr. luč njegovih oči je ugasnila oslepel je; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; star. krogla mu je upihnila luč življenja bil je ustreljen; knjiž., ekspr. ta izjava je prinesla nekaj luči v problem jasnosti; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja
♦ avt. parkirne luči; zavorne luči; elektr. ritmična luč ki sveti v presledkih v določenem ritmu; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; bliskavica; gled. odrska luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; rel. večna luč ki neprestano gori pred tabernakljem
SSKJ²
lučáj -a m (ȃ)
1. glagolnik od zalučati ali lučati: lučaj kamna; lučaj mreže, vrvi / z močnim lučajem je vrgel granato zamahom / z enim lučajem je podrl vse keglje; zadeti drevo s prvim lučajem
♦ šport. tekmovanje kegljačev v disciplini 8 × 200 lučajev mešano
// razdalja, ki se doseže pri metu, metanju: dolg lučaj
2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: od tam je le lučaj do reke; hiša je dober lučaj stran / biti za kake tri lučaje oddaljen; drugi so stali za lučaj od gozda
SSKJ²
lučálec -lca [lučau̯ca tudi lučalca] m (ȃ)
metalec1: dober lučalec kamna zadene cilj
SSKJ²
lučálen -lna -o prid. (ȃ)
metalen2: lučalne naprave; uporabljati kamne kot lučalno orožje
SSKJ²
lučálnica -e ž (ȃ)
1. tekst. nit z zanko ali žica z luknjico, skozi katero je vdeta osnovna nit; nitnica: lučalnice so pritrjene v listih
2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja, goreče smole:
SSKJ²
lučálo -a s (á)
v starem in srednjem veku orožje, ki se meče, ali priprava, s katero se meče: kopje in druga lučala
♦ tekst. del statev, ki meče čolniček skozi zev
SSKJ²
lúčanje in lučánje -a s (ū; ȃ)
metanje: lučanje kamenja
SSKJ²
lúčarica -e ž (ȗ)
nar. najeta ženska, ki bedi pri mrliču: zazdela se ji je bolj lučarica, ki straži mrliča, kakor mati, ki sedi ob mrtvem sinu (K. Grabeljšek)
SSKJ²
lúčati tudi lučáti -am, in lúčati -am nedov. (ú á ú; ū ȗ)
metati: lučati kamenje, žogo; dečki so lučali kepe na mimoidoče / lučati psovke v obraz, žaljivke za kom / star. fantje so se za šalo lučali
// zastar. obmetavati: nabili so ga, ker je lučal psa; lučati se z jabolki
SSKJ²
lúčca tudi lúčica -e ž, rod. mn. lúčic (ū)
manjšalnica od luč: lučca brli, gori; lučca miglja; na nasprotnem bregu se je posvetila lučca; gledal je lučce, kako se pomikajo v temi / lučca upanja
● ekspr. na milijone lučic miglja na nebu zvezd
♦ bot. kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica; kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi
SSKJ²
lúčen -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na luč: lučna svetloba / dajati lučne signale
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lučevína -e ž (í)
nekdaj smolnate borove trske za razsvetljavo: ribiči so pripravili lučevino za nočni lov
SSKJ²
lúčka -e ž (ú)
1. manjšalnica od luč:
a) lučka brli, gori, sveti; otr. mamica, tema je, prižgi lučko; v daljavi je zagledal lučko; rdeča lučka
b) naliti olje v lučko / nočna lučka / lučka kresnice
c) lučka upanja
♦ strojn. kontrolna lučka lučka, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi
2. dozorelo regratovo socvetje: otroci trgajo regrat in pihajo lučke / regratove lučke
3. pog. mlečni sladoled na paličici: kupiti, lizati lučko; prodajati lučke
SSKJ²
lúčkar -ja m (ȗ)
kdor skrbi za razsvetljavo na koncertih, filmskem, televizijskem snemanju: snemalci so bili zaposleni s kamerami, lučkar pa je osvetljeval nastopajoče in menjal luči; začeti kariero kot lučkar v gledališču
SSKJ²
lúčnica -e ž (ȗ)
star. svetilka: medla svetloba njegove lučnice
SSKJ²
lúčnik -a m (ȗ)
bot. rastlina z enotnim ali razraslim steblom in rumenimi ali škrlatno vijoličastimi cveti v grozdih, Verbascum: lučnik že cvete / črni lučnik dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi, velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju in temnejšim, vijoličastim cvetnim jedrom, Verbascum nigrum; navadni lučnik zdravilna, dlakava rastlina s svetlo rumenimi cveti v grozdih, Verbascum phlomoides; velecvetni lučnik zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih, Verbascum thapsiforme
SSKJ²
ludíst1 -a m (ȋ)
predstavnik ludizma: prikazovati razmere z igrivostjo ludista
SSKJ²
ludíst2 -a m (ȋ)
zgod., v Angliji pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela: zmota ludistov
SSKJ²
ludízem -zma m (ī)
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila: ludizem in letrizem
SSKJ²
Lúdolfov -a -o prid. (ȗ)
mat., v zvezi Ludolfovo število število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi1: približek Ludolfovega števila
SSKJ²
lúdra -e ž (ȗ)
nar. ničvredna, malovredna ženska: Dim je v tvoji duši, ludra, ne pa v kuhinji (D. Lokar)
SSKJ²
lúes -a m (ȗ)
med. sifilis: pravočasno zdravljenje luesa
SSKJ²
luétičen -čna -o prid. (ẹ́)
med. sifilitičen: luetični bolniki
SSKJ²
luétik -a m (ẹ́)
med. sifilitik: zdravljenje luetikov
SSKJ²
lúftar -ja m (ú)
pog. lahkomiseln, neresen, nereden človek: na tega luftarja se ne moremo zanesti / kaj, ona hodi s tistim luftarjem?
SSKJ²
lúg -a m (ū)
1. prevreta tekočina s pralnim sredstvom: zliti lug iz čebra; poribati tla z lugom; perice so imele od luga razjedene roke / pralni lug
2. kem. snov, ki tvori s kislinami soli, v vodni raztopini pa hidroksilne ione; baza2: kisline in lugi / kalijev, natrijev lug kalijev, natrijev hidroksid
♦ usnj. raztopina apna in natrijevega sulfida za odstranjevanje dlake s kož
SSKJ²
lúgast -a -o prid. (ū)
kem. bazičen2: zmes ni kisla, ampak lugasta / spojine lugastega okusa grenko trpkega
SSKJ²
lúičen -čna -o prid. (ú)
med. sifilitičen: luični bolniki
SSKJ²
luidor gl. louisdor
SSKJ²
lúk1 -a m (ȗ)
nar. vzhodno čebula: jesti luk in kruh; puliti luk
SSKJ²
lùk2 medm. (ȕ)
posnema glas pri prelivanju tekočine skozi ozko odprtino: luk, luk, luk, teče iz steklenice / šalj. on ga pa rad luk luk pije (alkoholne pijače)
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lúka -e ž (ú)
kraj, prostor ob obali, urejen za pristajanje ladij: ladja se bliža luki; ladje so zasidrane v luki; pristanek v luki / izvozna luka za boksit; ladja je priplula v svojo matično luko; petrolejska luka; trgovska, vojna luka / rečna luka pristanišče
♦ navt. luka veliko pristanišče z ustreznimi mehaničnimi napravami za pretovarjanje, skladišči, gospodarskimi dejavnostmi; prosta luka izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada
SSKJ²
lukálnica -e ž (ȃ)
zastar. odprtinica, linica: pogledati skozi lukalnico / naredil si je lukalnico v steni, vratih
SSKJ²
lukamatíja1 -a in -e m (ȋ)
šalj. vlak: ali je lukamatija že odpeljal
SSKJ²
lukamatíja2 -e ž (ȋ)
šalj. lokomotiva: lukamatija je sopihala čez most
SSKJ²
lúkar -ja m (ȗ)
nar. vzhodno kdor prideluje ali prodaja čebulo; čebular: lukarji imajo letos dober pridelek
SSKJ²
lúkarski -a -o (ȗ)
pridevnik od lukar: lukarski vozovi na sejmu
SSKJ²
lúkati1 -am nedov. (ȗ)
ekspr., zastar. piti (alkoholne pijače): segli so po steklenicah in glasno lukali
SSKJ²
lúkati2 -am nedov. (ȗ)
zastar. gledati, kukati2: lukati izza vogla / lukala je pri vratih v sobo
SSKJ²
lúkec -kca m (ȗ)
nar. vzhodno pridelek iz čebulnega semena v prvem letu; čebulček: saditi lukec
SSKJ²
lúknja -e ž (ȗ)
1. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre: izvrtati luknjo; ogorek je naredil luknjo v preprogi; prebiti luknjo v led; zamašiti luknjo v čolnu; luknja v deski; luknja v rokavu; zakrpati luknjo v nogavici; premer luknje / ključavnična luknja / pog. tako se je zredil, da je moral razširiti pas za dve luknji da ga zapenja dve luknji bolj proti koncu
// ekspr. prazno mesto, vrzel: na policah je dosti lukenj, ki kažejo izgubljene knjige / šport. žarg. napadalec je izkoristil luknjo v obrambi in dal gol; pren. v njegovem znanju je bilo dosti lukenj
2. v kako snov narejena vdolbina, zlasti globlja, ožja: delati, dolbsti luknjo v led, les, skalo; globina, širina luknje / blodil je po gozdu in padel v luknjo; podzemeljske luknje / luknje v siru, zobu / ekspr. na cesti je veliko lukenj
3. bivališče živali, zlasti pod zemljo: muren prileze iz luknje; miš je zbežala v luknjo / lisičja, mišja luknja
4. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: rad bi se preselil iz te luknje; stanovati v kletni, podstrešni luknji; temačna luknja / v mestu ni mogel dobiti nobene luknje, zato se je v službo vozil sobe, stanovanja
5. ekspr. zapor, ječa: bati se luknje / iti za teden dni v luknjo; spraviti, vtakniti koga v luknjo; že večkrat je bil, sedel v luknji
6. ekspr. samoten, odmaknjen kraj, zlasti v kaki ozki dolini: ta vas je luknja; pet let je služboval v neki zakotni luknji
● ekspr. poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; šol. žarg. po drugi uri imam luknjo prosto uro sredi pouka; ekspr. imeti luknjo v žepu biti brez denarja; ekspr. našel, poiskal je luknjo v predpisu izkoristil je premalo natančno formuliran predpis, da se je izognil izpolnjevanju tega; lov. žarg. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; pog. s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj poravnal nekaj dolgov; ekspr. ta avto je zvrtal luknjo v mojo denarnico zanj sem potrošil precej denarja; črna luknja kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno; ekspr. vsako (mišjo) luknjo sva pregledala, pa ga nisva našla vse kraje sva natančno pregledala; star. prosil ga je luknjo tobaka tobaka, kolikor se ga da enkrat v pipo
♦ astron. črna luknja območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo; gozd. sečnja na luknje da nastanejo vrzeli brez drevja
SSKJ²
luknjáč -a m (á)
priprava za delanje luknjic: kupiti nov luknjač; narediti z luknjačem luknjice v letev / luknjač za papir
♦ rač., nekdaj priprava za luknjanje kartic za računalnik; luknjalnik
SSKJ²
luknjáča -e ž (á)
obrt. orodje za delanje lukenj v listih, ploščah, trakovih: z luknjačo narediti luknjice v jermen
SSKJ²
luknjáčica -e ž (á)
pog. operaterka (pri luknjalniku):
SSKJ²
luknják -a m (á)
grad. zidna opeka z manjšimi, gostejšimi luknjami: izdelovati luknjake in votlake
SSKJ²
luknjálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za luknjanje: luknjalna naprava
♦ teh. luknjalna plošča
SSKJ²
luknjálnik -a m (ȃ)
rač., nekdaj priprava za luknjanje kartic za računalnik: podjetje je kupilo nov luknjalnik / luknjalnik kartic
SSKJ²
luknjálo -a s (á)
teh. priprava, drog za delanje lukenj:
SSKJ²
lúknjanje -a s (ȗ)
glagolnik od luknjati: luknjanje jermenov, pločevine; stroj za luknjanje / luknjanje kartic pri obdelavi podatkov
SSKJ²
lúknjarica -e ž (ȗ)
1. les. žaga z ozkim, v konico prehajajočim listom za izžagovanje lukenj: luknjarica in čepnica
2. mn., obrt. škarje z ukrivljenim rezilom za izrezovanje lukenj v pločevino:
SSKJ²
lúknjast -a -o prid. (ȗ)
poln lukenj: v jarku leži luknjasta ponev; streha je že luknjasta / ekspr. voziti se po luknjasti cesti jamasti / luknjaste nogavice raztrgane, preluknjane
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lúknjati -am nedov. (ȗ)
delati luknje, luknjice: luknjati liste papirja
♦ rač. luknjati znake na kartice nekdaj vnašati informacije po sistemu kombinacij luknjic
    lúknjan -a -o:
    luknjana kartica kartica, na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic
SSKJ²
lúknjica -e ž (ȗ)
manjšalnica od luknja:
a) delati luknjice; narediti luknjico v jajčno lupino; gledati skozi luknjico v ključavnici / mazalne luknjice v ležajih
b) v parketu se poznajo luknjice od žebljev / luknjice v sredici
c) izbezati murna iz luknjice
♦ rač., nekdaj pravokotno preluknjano mesto na kartici; obrt. prvina pri vezenju, ki nastane, če se tkanina okroglo predre in gosto obšije
SSKJ²
lúknjičarka -e ž (ȗ)
nav. mn., zool. morske praživali, navadno z apnenčasto hišico, Foraminifera:
SSKJ²
lúknjičast -a -o prid. (ȗ)
poln luknjic: škatlica z luknjičastim pokrovom; cedilo ima luknjičasto dno / luknjičasti siri
♦ bot. luknjičaste gobe gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka luknjice, kjer nastajajo trosi, Polyporaceae; obrt. luknjičasti vzorec vezenine
SSKJ²
lúknjičati -am nedov. (ȗ)
delati luknjice: luknjičati liste
    lúknjičan -a -o:
    papir je ob robu luknjičan
SSKJ²
lúknjičav -a -o prid. (ȗ)
poln luknjic: trhel, luknjičav les; luknjičava streha / kruh, sir je luknjičav
// ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic: luknjičav kamen; luknjičava tla / luknjičava snov
SSKJ²
lúknjičavost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost luknjičavega: luknjičavost sira, sredice / luknjičavost kamnine; raziskovati luknjičavost tal
♦ agr. listna luknjičavost glivična bolezen koščičastih sadnih dreves, pri kateri nastanejo v listih luknjice kot posledica sušenja listnega tkiva
SSKJ²
lukobrán -a m (ȃ)
zid z nasipon, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: valovi se zaganjajo v lukobran
SSKJ²
lúkov -a -o prid. (ȗ)
nar. vzhodno čebulen: lukovi listi / lukova juha
SSKJ²
lukratíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. donosen, dobičkonosen: lukrativni trgovski posli
SSKJ²
lúks tudi lux -a [lúks] m (ȗ)
fiz. enota za merjenje osvetljenosti: meriti z luksi; osvetljenost stanovanjskih prostorov naj bi bila okoli šestdeset luksov
SSKJ²
lúksméter -tra m (ȗ-ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje osvetljenosti: kazalec na luksmetru
SSKJ²
luksuriózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. razkošen, sijajen: luksuriozne sobane
    luksuriózno prisl.:
    luksuriozno živeti; luksuriozno opremljeno stanovanje
SSKJ²
luksus gl. luksuz
SSKJ²
lúksuz -a m (ȗ)
1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka, razkošje: za življenje ne potrebujem luksuza; s svojo plačo si ne more privoščiti luksuza / pog., ekspr. ta luksuz nas je stal pet tisoč / nav. ekspr., v povedni rabi: dopust ni luksuz, ampak potreba; vozil se je z avtom in to je bil luksuz, ki si ga prej ni mogel niti predstavljati; to je drag, nepotreben luksuz / pog., ekspr. saj nisem šel tja za luksuz šel sem tja, ker je bilo treba; pren., ekspr. trdil je, da je poštenje luksuz
2. razkošna oprema, razkošni predmeti: hotel je brez luksuza, a udoben; luksuz palač / davek na luksuz
SSKJ²
lúksuzen -zna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na luksuz, razkošen:
a) tako luksuznega hotela še nisem videl; graditi luksuzna stanovanja / standardna in luksuzna izvedba avtomobila / luksuzni parnik, vlak; star. luksuzni avtomobil osebni avtomobil
b) carina na luksuzne predmete; uvoz luksuznega blaga / luksuzni psi psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavo
♦ zal. luksuzna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi
    lúksuzno prisl.:
    luksuzno opremljeno stanovanje
SSKJ²
lukúlski -a -o prid. (ȗ)
knjiž. obilen, razkošen, bogat: prirejati lukulske večerje
SSKJ²
lúla -e ž (ȗ)
zastar. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: natlačiti, prižgati si lulo / turška lula
SSKJ²
lúlati -am nedov. (ȗ)
otr. opravljati malo potrebo: lulati in kakati / sem že lulal
SSKJ²
lúlček -čka m (ȗ)
otr. moški spolni ud: kazati lulčka; majhen lulček; fantek z lulčkom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lúlek -lka m (ȗ)
otr. moški spolni ud: razkazovati lulka; majhen lulek; mehek lulek
SSKJ²
lumbágo -a m (ȃ)
med. nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu, ledveni usek: akutni, kronični lumbago
SSKJ²
lumbálen -lna -o prid. (ȃ)
med. nanašajoč se na ledje, ledven: lumbalna nevralgija / lumbalna punkcija punkcija hrbteničnega kanala v predelu ledvenih vretenc
SSKJ²
lúmen -mna in -a m (ú)
1. anat. premer, prostornina cevastega organa, svetlina: črevesni lumen; zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi
2. fiz. enota za merjenje svetlobnega toka: meriti z lumni; ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnov
● iron. ta človek res ni poseben lumen ni posebno bister, pameten
SSKJ²
luminál -a m (ȃ)
farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa: zaužiti preveliko dozo luminala
SSKJ²
luminiscénca tudi luminescénca -e ž (ẹ̑)
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov, svetlikanje: luminiscenca bakterijskih kultur
SSKJ²
luminiscénčen tudi luminescénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na luminiscenco: luminiscenčni pojavi; luminiscenčna svetloba / luminiscenčna snov
SSKJ²
luminiscénten tudi luminescénten -tna -o prid. (ẹ̑)
fiz. luminiscenčen: luminiscentna svetloba / luminiscentna snov
SSKJ²
luminíst -a m (ȋ)
um. umetnik, ki poudarja na slikah kontraste svetlobe in teme:
SSKJ²
lúmp -a m, im. mn. lúmpi in lúmpje (ȗ)
slabš. ničvreden človek, malopridnež: izvedela sem, kakšen lump je; če je raztrgan, še ni rečeno, da je lump / lumpa so prijeli zločinca, hudodelca / kot psovka: tekla je za njim in kričala: lopov, lump; osleparil me je, lump / ekspr. saj veš, da so fantje lumpi
SSKJ²
lumpácij -a m (á)
šalj., zastar. ničvreden človek, malopridnež: ti si star lumpacij / to sta moja dva mala lumpacija, ju je predstavila mati
SSKJ²
lúmpanje -a s (ȗ)
glagolnik od lumpati: navaditi se lumpanja
SSKJ²
lumparíja -e ž (ȋ)
slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: vse lumparije so prišle na dan; kakšno lumparijo je spet napravil; o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje / šalj. fantovske lumparije
// zastar. malopridnost, pokvarjenost: v njem je dosti lumparije / to je storil iz lumparije
SSKJ²
lúmparski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na lumpanje: on in njegova lumparska druščina / lumparske navade
SSKJ²
lúmpati -am nedov. (ȗ)
pog. veseljačiti, popivati: lumpati s fanti / lumpati do jutra
SSKJ²
lúmpek -pka m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od lump: ta lumpek ni kradel le kokoši / ljubk. ti lumpek, ali si kaj moj, je govoril hčerki
SSKJ²
lúmpenproletárec -rca [lumpənproletarəc] m (ȗ-ȃ)
nav. slabš. pripadnik lumpenproletariata: velemestni lumpenproletarci; deklasiranci in lumpenproletarci
SSKJ²
lúmpenproletariát -a [lumpənproletarijat] m (ȗ-ȃ)
nav. slabš. propadli ljudje iz različnih družbenih razredov in slojev: lumpenproletariat velemest
SSKJ²
lúmpenproletárski -a -o [lumpənproletarski] prid. (ȗ-ȃ)
nanašajoč se na lumpenproletarce: lumpenproletarska miselnost / v tistih barakah živi lumpenproletarski element
SSKJ²
lúna -e ž (ú)
1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti
// to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec
2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju
3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami
● luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven
♦ astron. Jupitrove lune sateliti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lunácija -e ž (á)
astron. čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama; sinodski mesec
SSKJ²
lúnapárk -a m (ū-ȃ)
pog. zabavišče z vrtiljaki in drugimi zabaviščnimi napravami: luči in hrup lunaparka
SSKJ²
lunáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na luno: lunarne odprave; lunarno vozilo
♦ astron. lunarni mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; lunarno leto leto, ki ima 354 dni; teh. lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni
SSKJ²
lúnast -a -o prid. (ú)
ekspr. po obliki podoben luni: imeti lunast obraz
SSKJ²
lunátičen -čna -o prid. (á)
ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: razglasili so ga za lunatičnega teoretika zarot
SSKJ²
lunch -a [lánč] m (ȃ)
zlasti v angleškem okolju lahek obrok hrane sredi dneva: čas je za lunch
SSKJ²
lúnek -nka m (ȗ)
1. nar. klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi; osnik: vtakniti lunek v os
2. nekdaj manjša prostorninska mera: lunek žganja
SSKJ²
lunéta -e ž (ẹ̑)
um. poslikana ali reliefno okrašena polkrožna ploskev nad vrati, oknom: freska v luneti
SSKJ²
lúnica -e ž (ú)
1. ekspr. manjšalnica od luna: poglej, lunica že vzhaja; lunica in zvezdice
2. navadno v zvezi nohtna lunica belkast polkrožni del nohta pri korenu: lakirati tudi nohtno lunico
SSKJ²
lúničast -a -o prid. (ú)
podoben polmesecu: luničasti uhani
SSKJ²
lúnin -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na luno: lunina površina / bleda lunina svetloba / lunin mrk; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec
♦ astron. Lunin krater lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom; Lunin krog ali Lunin ciklus doba devetnajstih let, po kateri se ponovijo Lunine mene na iste dni istega meseca; Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; Lunina mena ali Lunina faza razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune; Lunino leto leto, ki ima 354 dni; meteor. lunin dvor ali lunin halo svetli kolobar okrog lune, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju
SSKJ²
lúnj -a m (ȗ)
zool. ptica ujeda vitkega telesa z ozkimi perutmi in dolgim repom, Circus: tihi let lunja / močvirski lunj; rjavi lunj; stepni lunj
SSKJ²
lúnker -ja m (ū)
metal. votlina v ulitku, nastala pri strjevanju: nevarnost za nastanek lunkerjev
SSKJ²
lunohòd -óda m (ȍ ọ́)
teh., nekdaj sovjetsko avtomatsko vozilo brez posadke z daljinsko vodenimi napravami za raziskovanje lune: lunohod je začel pošiljati podatke
SSKJ²
lúnojásen -sna -o prid. (ȗ-á)
zastar. mesečen, jasen: Tako je računal v tihih, sanjavih, lunojasnih nočeh, ko ni mogel spati (K. Meško)
SSKJ²
lúnta -e ž (ȗ)
voj., nekdaj vžigalna vrvica pri puški, topu: top s prižgano lunto / puška na lunto
SSKJ²
lúnula -e ž (ȗ)
1. rel. majhno držalo v obliki polmeseca za hostijo v monštranci: razpreti lunulo
2. arheol. okrasek v obliki polmeseca: pri izkopavanju je bila najdena tudi lunula
SSKJ²
lúpa -e ž (ú)
preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari; povečevalno steklo: opazovati žuželke skozi lupo, z lupo / urarska lupa
● knjiž. postaviti, vzeti pod lupo napake in pomanjkljivosti pod mikroskop, drobnogled
♦ fot. časovna lupa časovna leča
SSKJ²
lupáč1 -a m (á)
nar. vzhodno kdor lušči (bučno seme): ker je bil pridelek bučnic dober, je prišlo zvečer veliko lupačev / lupači koruze ličkarji
SSKJ²
lupáč2 -a m (á)
zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi; vahnja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lupanár in lupánar -ja m (á; ȃ)
pri starih Rimljanih javna hiša:
SSKJ²
lúpati -ljem tudi -am nedov. (ȗ)
nar. vzhodno odstranjevati lupino, kožo; lupiti: lupati krompir, sadje / pozimi so lupali posušeno bučno seme luščili / lupati koruzo ličkati
SSKJ²
luperkálije -lij ž mn. (á ȃ)
pri starih Rimljanih slavje v čast boga Favna kot zaščitnika pred volkovi:
SSKJ²
lúpežnik -a m (ȗ)
zastar. ničvreden človek, malopridnež: ne verjemi temu lupežniku
SSKJ²
lupílec -lca [lupilca in lupiu̯ca] m (ȋ)
1. kdor odstranjuje lupino, kožo: pomivalci posode in lupilci krompirja
♦ gozd. delavec, ki odstranjuje lubje
2. lupilnik: lupilec za krompir se je pokvaril
SSKJ²
lupílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se lupi: lupilni nož; lupilni stroj za krompir
♦ les. lupilni stroj stroj za izdelovanje furnirja
SSKJ²
lupílnik -a m (ȋ)
orodje ali stroj za odstranjevanje lupine, kože: lupilnik za krompir, sadje
// gozd. orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla: lupiti debla z lupilnikom
SSKJ²
lúpina1 -e ž (ȗ)
agr. rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetju: podorati lupino; krmiti z lupino
SSKJ²
lupína2 -e ž (í)
1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke
2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino; izluščiti jedrce iz lupine; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce
3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca
4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka
// zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa lupina
5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega: lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane
// ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile
6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico
● ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
♦ arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor
SSKJ²
lupínar -ja m (ȋ)
žival, ki ima lupino: hraniti se s školjkami in drugimi lupinarji
SSKJ²
lupínast -a -o prid. (í)
podoben lupini: lupinasta oblika
♦ aer. lupinasta konstrukcija letala konstrukcija, po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; agr. lupinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj; arhit. lupinast stol stol, po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini; grad. lupinasta konstrukcija
SSKJ²
lúping tudi looping -a [lúping-] m (ȗ)
aer. letalska figura v obliki sklenjene krivulje, kroga v navpični ravnini, začeta navadno navzgor: letalo dela, izvaja luping; pren., ekspr. delati idejne lupinge
SSKJ²
lupínica -e ž (í)
manjšalnica od lupina: odstraniti, streti lešnikovo lupinico / lupinica jajčeca / iskati, zbirati lupinice školjk / začiniti z limonino lupinico z zunanjim, rumenim delom lupine / drobna ribiška lupinica se je potopila
SSKJ²
lupínje -a s (ȋ) nar. vzhodno
1. več olupkov, olupki: krompirjevo lupinje / lupinje čebule
2. več luščin, luščine: otresel se je lupinja bučnic, ki mu je viselo na obleki
SSKJ²
lupíti in lúpiti -im nedov. (ī ú)
1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino
// odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi
2. ekspr. izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike
    lupíti se in lúpiti se navadno v zvezi s koža
    izgubljati zgornje, zunanje plasti: po bolezni, močnem sončenju se koža lupi / lupiti se v luskah / pog. hrbet se mu lupi koža na hrbtu
SSKJ²
lúpljenje -a s (ú)
glagolnik od lupiti: lupljenje jabolk, krompirja / lupljenje debla / nož, stroj za lupljenje krompirja
SSKJ²
lupulín -a m (ȋ)
agr. grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov: lupulin daje pivu obstojnost in okus
SSKJ²
lúpus -a m (ȗ)
med. tuberkulozno vnetje kože, pri katerem nastanejo krogličaste tvorbe, ki kasneje razpadejo: lupus pusti brazgotine; lupus na obrazu
SSKJ²
lúsk -a m (ȗ)
bot. iz dveh plodnih listov nastali podolgovati mnogosemenski suhi plod: zrel lusk se odpre
SSKJ²
lúska -e ž (ū) nav. mn.
1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste
3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice
♦ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lúskar -ja m (ȗ)
nav. mn., zool. plazilci, pokriti z luskami, Squamata: kače, kuščarji in drugi luskarji
SSKJ²
lúskast -a -o prid. (ū)
1. ki ima luske: telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje
2. podoben luski: te tvorbe so luskaste oblike
♦ geol. luskasta zgradba gorovja zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo; min. luskasta rudnina rudnina, ki se da klati v luske
SSKJ²
luskàt -áta -o prid. (ȁ ā)
luskast, luskinast: luskata žival
SSKJ²
lúskati -am nedov. (ȗ) knjiž., zastar.
1. loputati, treskati: prepirajo se in luskajo z vrati
2. pokati1, tleskati: luskati z bičem
SSKJ²
lúskav -a -o prid. (ú)
luskast, luskinast: luskave roke
SSKJ²
lúskavec -vca m (ú)
zool. kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis: luskavci in pasavci
♦ pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron
SSKJ²
lúskavica -e ž (ú)
med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo izpuščaji, pokriti s srebrnkastimi luskami: imeti luskavico / luskavica na kolenih, komolcih
SSKJ²
lúskica -e ž (ū)
manjšalnica od luska: luskice ribic / koža se lupi, lušči v tankih luskicah
SSKJ²
luskína -e ž (í)
nav. mn. luska: ribje luskine / luskine na nogah, rokah
● knjiž. šele takrat so mu padle luskine z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila
SSKJ²
luskínar -ja m (ȋ)
rib. v ribniku vzrejen krap, popolnoma pokrit z luskami: uloviti luskinarja
SSKJ²
luskínast -a -o prid. (í)
ki ima luske, luskine: luskinasta riba; potok se je zvijal kakor srebrna luskinasta kača / suha koža na starkinih rokah je bila videti luskinasta
SSKJ²
luskínica -e ž (í)
manjšalnica od luskina: ribica z zlatimi luskinicami / obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami
SSKJ²
luskínje -a s (ȋ)
knjiž. več lusk, luske: sivo luskinje rib
SSKJ²
lúskniti -em dov. (ú ȗ)
knjiž., zastar. loputniti, treskniti: jezno je lusknil z vrati in odšel
SSKJ²
luskolíst -a m (ȋ)
nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti
SSKJ²
lúsnec -a [lusnəc] m (ȗ)
bot. rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria: lusnec na koreninah drevja
SSKJ²
lúster -tra m (ú)
pog. lestenec: kupiti velik luster / vsi lustri v dvorani gorijo
SSKJ²
lustrácija -e ž (á) v nekaterih pokomunističnih državah
preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki, javnih službah: izvesti, zahtevati politično lustracijo; ideja, razprava, zakon o lustraciji; pobuda, predlog za lustracijo
SSKJ²
lustracíjski in lustrácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na lustracijo: lustracijski postopek, ukrep, zakon; lustracijska razprava, zakonodaja; lustracijsko sodišče
SSKJ²
lustrátor -ja m (ȃ) v nekaterih pokomunističnih državah
kdor predlaga, zahteva lustracijo: politika lustratorjev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lustrírati -am nedov. in dov. (ȋ) v nekaterih pokomunističnih državah
izvajati lustracijo: zakon je lustriral vsakogar, ki je sodeloval s tajno službo bivšega režima
SSKJ²
lúšček -čka m (ȗ)
bot. iz dveh plodnih listov nastali okroglasti mnogosemenski suhi plod: zrel lušček se odpre
SSKJ²
lúščenje -a s (ú)
glagolnik od luščiti: luščenje fižola / luščenje ječmena, prosa / luščenje barve, ometa; luščenje kože / hlod za luščenje; stroj za luščenje
SSKJ²
luščílec -lca [luščiu̯ca in luščilca] m (ȋ)
1. delavec, ki dela pri stroju za luščenje: luščilec riža / luščilec furnirja
2. agr. luščilnik
SSKJ²
luščílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na luščenje: luščilna priprava
♦ les. luščilni stroj stroj za izdelovanje furnirja
SSKJ²
luščílka -e [tudi luščiu̯ka] ž (ȋ)
les. stroj za izdelovanje furnirja:
SSKJ²
luščílnica -e ž (ȋ)
1. obrat za luščenje semen: luščilnica riža / luščilnica za gozdno semenje
2. agr. luščilnik
SSKJ²
luščílnik -a m (ȋ)
agr. stroj ali priprava za luščenje: dati, stresti riž v luščilnik / luščilnik deteljnega semena; luščilnik za koruzo robkalnik
SSKJ²
luščína -e ž (í)
zunanji del stroka: spravljati zrna fižola, graha iz luščin / pospraviti, sežgati suhe fižolove luščine
// ovoj semena, sadov, ki ni popolnoma zrasel z vsebino: luščine bučnega, sončničnega semena / orehova jedrca je zmlel, luščine pa vrgel v ogenj / jajčne luščine lupine
SSKJ²
luščínast -a -o prid. (í)
ki ima luščino: luščinasto seme, zrno
♦ agr. luščinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj
SSKJ²
luščínica -e ž (í)
manjšalnica od luščina: luščinice sončnic
SSKJ²
luščíti in lúščiti -im nedov. (ī ú)
1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
// odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / luščiti jajce lupiti
2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo
// v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. resnica se lušči iz posvečenih krogov
● ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale
3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet
♦ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir
    luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža
    izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu
    luščèč -éča -e:
    luščeče se stene
    lúščen -a -o:
    luščeni furnir; luščeni oves
SSKJ²
lúški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na luko: v daljavi se je že videl luški svetilnik; luške naprave / luške pristojbine / luški delavci
♦ navt. luški kapitan predstojnik luške kapitanije; luška kapitanija urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi registre ladij; poslopje tega urada
SSKJ²
lúšten -tna -o prid. (ú ȗ)
pog. čeden, ljubek: nekoč je bila luštna; luštno dekle / imeti luštno postavo / kako luštno bluzo ima
// prijeten, zabaven: s tako luštnim človekom se že dolgo nisem pogovarjal / razpoloženje je bilo luštno / biti lušten za družbo družaben, zabaven
    lúštno prisl.:
    tako luštno zna pogledati / v povedni rabi: pri vas je pa luštno; na izletu so se imeli luštno
SSKJ²
lúštkan -a -o prid. (ȗ)
pog., ekspr. čeden, ljubek: sosedova punčka je pa res luštkana / prav luštkane igračke prodajajo
SSKJ²
lúštrek tudi lúštrk -a m (ȗ)
vrtn. začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum officinale: dati v juho sesekljano korenino luštreka; zdravilna pijača iz luštreka
SSKJ²
lutécij -a m (ẹ́)
kem. redka kovina sive barve, element Lu:
SSKJ²
luterán -a m (ȃ)
star. protestant, evangeličan: katoličani in luterani v Prekmurju
SSKJ²
luteránec -nca m (ȃ)
star. protestant, evangeličan: stiki luterancev in katoličanov
♦ rel. pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa
SSKJ²
luteránka -e ž (ȃ)
star. protestantka, evangeličanka: goreča luteranka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
luteránski -a -o prid. (ȃ)
star. protestantski, evangeličanski: on je luteranske vere
♦ rel. luteranska smer protestantizma
SSKJ²
luteránstvo -a s (ȃ)
star. protestantizem: v mestih se je luteranstvo naglo širilo
♦ rel. smer protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa
SSKJ²
lútka -e ž (ȗ)
1. majhna figura, ki predstavlja človeka, žival, za uprizarjanje iger: gledališče je dobilo nove lutke; igrati z lutkami; hodi, premika se kot lesena lutka / gledališče ročnih lutk / pog. gledati lutke lutkovno predstavo
// slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: on je v tej igri samo lutka; okupatorjeve lutke; vlada lutk
2. figura, ki predstavlja človeka zlasti v naravni velikosti: lutka v izložbi, trgovini / moška, ženska lutka / demonstranti so zažgali lutko / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti / testna ali preizkusna lutka ki jo uporabljajo za proučevanje sil na človeka v prometnih nesrečah
3. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: šivala je oblekico za svojo lutko; igrati se z lutko; lutka iz celuloida, gumija / kupiti lutko v narodni noši / obraz kot lutka lep, okrogel, toda brezizrazen; pren., ekspr. dekle je njegova lutka, igračka za kratek čas
● slabš. biti lutka v diktatorjevih rokah ravnati, delati po njegovih zahtevah; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblači
♦ nav. mn., geol. lutka različno oblikovan apnenčast skupek v puhlici; gled. animirati lutko; filmska lutka ki nastopa v lutkovnih filmih; ročna lutka ki se natakne na prste roke; senčna lutka od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; viseča lutka ali lutka na nitkah ki se premika z nitmi; marioneta; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil
SSKJ²
lútkar -ja m (ȗ)
1. gled. oseba, ki lutko premika in govori zanjo: ta lutkar je odličen animator in recitator; spreten lutkar
2. kdor se ukvarja z lutkovnim gledališčem: posvetovanje lutkarjev
// izdelovalec lutk:
SSKJ²
lútkarica -e ž (ȗ)
ženska, ki lutko premika in govori zanjo: priznana lutkarica; pravljičarka in lutkarica
SSKJ²
lutkaríja -e ž (ȋ)
pog. lutkarstvo: trudi se, da bi spet oživil lutkarijo
SSKJ²
lútkarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na lutkarje: lutkarska praksa / na šoli dela lutkarski krožek
// lutkoven: lutkarski film
SSKJ²
lútkarstvo -a s (ȗ)
dejavnost lutkarjev: lutkarstvo ima staro tradicijo; razvoj lutkarstva
SSKJ²
lútkast -a -o prid. (ȗ)
ekspr. tak kot pri lutki: imeti lutkast obraz
// podoben lutki: kodrolas, lutkast deček
    lútkasto prisl.:
    lutkasto ubogati
SSKJ²
lútkica -e ž (ȗ)
manjšalnica od lutka: igra se z lutkico
SSKJ²
lútkoven -vna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na lutko: lutkovni film; voditi lutkovni oder; lutkovna predstava; lutkovno gledališče / lutkovna vlada
SSKJ²
lútnja -e ž (ū)
glasb., nekdaj glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu: brenkati, igrati na lutnjo; lutnja in harfa
SSKJ²
lútnjar -ja m (ȗ)
nekdaj kdor igra na lutnjo: kraljevi trobentač in lutnjar
SSKJ²
lútrovec -vca m (ú)
nav. ekspr. protestant, evangeličan: tamkajšnji prebivalci so bili deloma katoličani, deloma lutrovci
♦ rel. pridigar je bil lutrovec, ne pa pristaš flacianizma
SSKJ²
lútrovski -a -o prid. (ú)
nav. ekspr. protestantski, evangeličanski: njegova mati je bila lutrovske vere / uničevati lutrovske knjige
SSKJ²
lútrovstvo -a s (ú)
knjiž. protestantizem: zatiranje lutrovstva
♦ rel. lutrovstvo in cvinglijanstvo
SSKJ²
lútrski -a -o prid. (ú)
star. protestantski, evangeličanski: lutrski duhovnik / lutrski ljudje
SSKJ²
lútrš -- prid. (ú)
zastar. protestantski, evangeličanski: lutrš vera / niso bili katoliški, ampak lutrš ljudje
SSKJ²
lux gl. luks
SSKJ²
lúzer tudi loser -ja [lúzer] m (ú)
pog., slabš. kdor je neuspešen pri delu, v življenju; zguba: zakaj bi bil luzer, če si lahko faca; totalni luzer
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lúža -e ž (ú)
1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže; prestopiti lužo; hoditi po lužah
// plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži
2. navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: pod umivalnikom je luža / pobrisati luže vina; umorjeni je ležal v luži krvi
● ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo čez (Atlantski) ocean
SSKJ²
lúžast -a -o prid. (ú)
poln luž: cesta je blatna in lužasta
SSKJ²
lúžen -žna -o prid. (ū)
1. nanašajoč se na luženje ali lug 2: lužna tekočina
2. v zvezi lužni kamen spojina natrija s hidroksilno skupino, kem. natrijev hidroksid
SSKJ²
lúženje -a s (ū)
glagolnik od lužiti: luženje hrastovine / luženje nikljevih rud / postopek pri luženju svinjskih kož
SSKJ²
lúžica -e ž (ú)
manjšalnica od luža: cesta je polna luž in lužic; ekspr. otrok stopi v vsako lužico / pobrisati lužice; lužica vina
SSKJ²
lužílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na luženje: lužilna tekočina / lužilni postopek
♦ teh. lužilna jama
SSKJ²
lužílnica -e ž (ȋ)
tovarniški obrat za luženje: usnjarna je povečala lužilnico
SSKJ²
lužílo -a s (í)
teh. sredstvo za luženje: nanesti lužilo na les / kemično lužilo
SSKJ²
lúžina -e ž (ū)
1. kem. baza2, lug: lužine in kisline
2. metal. lužnica
SSKJ²
lúžiščina -e ž (ū)
lužiškosrbski jezik: prevajati iz lužiščine
♦ jezikosl. dolnja, gornja lužiščina
SSKJ²
lúžiški -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na Lužičane ali Lužico: govori oba lužiška jezika; lužiška literatura / lužiška srbščina / Lužiški Srbi
♦ arheol. lužiška kultura materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli
SSKJ²
lúžiškosŕbski -a -o prid. (ū-ȓ)
nanašajoč se na Lužiške Srbe: govori oba lužiškosrbska jezika / lužiškosrbske pravljice
SSKJ²
lúžiti -im, in lužíti in lúžiti -im nedov. (ū ȗ; ī ú)
1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les
2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo
3. star. prati z lugom: lužiti perilo, platno
● star. to ga je lužil ostro opominjal, ostro ošteval
♦ usnj. namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida
    lúžen -a -o:
    mizica iz luženega hrastovega lesa; lužena koža; temno lužen
    ♦     metal. lužena pločevina dekapirana pločevina
SSKJ²
lúžiti se -im se nedov. (ú ȗ)
knjiž., zastar. dobivati na površini luže: zaradi deževja se cesta luži
SSKJ²
lúžnat -a -o prid. (ȗ)
kem. alkalen, bazičen2: lužnata raztopina / lužnat okus grenek, trpek
SSKJ²
lúžnica -e ž (ȗ)
teh. tekočina z izluženimi snovmi:
SSKJ²
lužnína -e ž (ī)
baza2, lug: lužnine in kisline
// alkalija
SSKJ²
lycra in lájkra -e [lájkra] ž (ȃ)
poliuretansko elastično vlakno znamke Lycra: volnena preja, obogatena z lycro
// tkanina iz teh vlaken: dokolenke, majica, obleka iz lycre
SSKJ²
lymski -a -o [lájəmski in lájmski] prid. (ȃ)
med., v zvezi lymska bolezen ali lymska borelioza bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo: dokazovanje, odkrivanje lymske bolezni; stadiji lymske bolezni
SSKJ²
m1 -- in -ja in -a [mə̀ mə̀ja in èm êma] m (ə̏; ȅ ȇ)
štirinajsta črka slovenske abecede: napiši m; veliki M; od k do m; z dvema m-jema; trije m-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: m je zvočnik
♦ jezikosl. m simb. samostalnik moškega spola
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
m2 [ḿ] medm. (m̑)
navadno v členkovni zvezi z da, ja izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m, da, morda imaš prav
// izraža (zadržano) pritrjevanje: m, da, to je res; prim. m-da, mja1
SSKJ²
mà1 člen. (ȁ) nar. zahodno
1. ali1, kako: ma ste neumni
2. da1, ja3: ma, jasno, poznam ga / ma, kakor se vzame
SSKJ²
ma2 vez., nar. zahodno, v protivnem priredju
pa2, ampak2: dela, ma ne rad / elipt. ma vi niste iz naših krajev
SSKJ²
macafízelj tudi macefízelj -zlja m (í) nar.
1. nav. mn. svaljek (iz krompirjevega testa): za kosilo bomo jedli macafizlje in solato
2. zelo majhen človek: takegale macafizlja se pa že ne bom bal
SSKJ²
macafúra -e ž (ȗ)
nar. zanemarjeno oblečena, skuštrana ženska: pijana macafura
SSKJ²
macaron gl. makron2
SSKJ²
macefizelj gl. macafizelj
SSKJ²
mácelj -clja m (á)
zastar. bat, bet, kij: z macljem je tolkel po sekiri, dokler se grča ni razklala
// macola: komaj je vihtel macelj
SSKJ²
macerírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. namakati organsko snov zaradi izluževanja, razvlaknjenja: macerirati les, pelin
// med. s tekočino povzročati, da postane kaj mehko: macerirati kost, tkivo
    maceríran -a -o:
    maceriran les; maceriran plod odmrl in zmehčan plod
SSKJ²
macêsen -sna m (é)
gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo: macesni so ozeleneli; posekati macesen; star macesen / pog. pohištvo iz macesna macesnovega lesa
♦ vrtn. japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis
SSKJ²
macêsenje in macêsnje -a [prva oblika macesənje] s (ȇ)
zastar. macesnovje: iti v macesenje
SSKJ²
macêsnov -a -o prid. (é)
nanašajoč se na macesen: macesnov les / macesnov gozd / macesnova tla v koči / macesnova goba
♦ bot. macesnov goban užitna goba z zlato rumenim klobukom, rastoča pod macesni, Suillus grevillei
SSKJ²
macesnovína in macêsnovina -e ž (í; é)
macesnov les: stanovanjska oprema iz macesnovine
SSKJ²
macêsnovje -a s (é)
macesnov gozd: pot skozi redko macesnovje / z bukovjem in macesnovjem obrasla pobočja z macesnovim drevjem
SSKJ²
mach -a [máh] m (ȃ)
let. žarg. Machovo število: letalo je doseglo hitrost tri mache
SSKJ²
machiavellizem ipd. gl. makiavelizem ipd.
SSKJ²
machizem gl. mahizem
SSKJ²
Machov -a -o [máhov-] prid. (ȃ)
fiz., v zvezi Machovo število in machovo število število, ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah: Machovo število letala je tri
SSKJ²
mácljek -a [macljək tudi macljek] m (ȃ)
nav. mn., nar. vzhodno kladivce (pri klopotcu): macljeki udarjajo po deski
SSKJ²
macóla -e ž (ọ̑)
težko železno kladivo: komaj je vihtel macolo; z macolo udariti po čem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mačák -a m (á)
knjiž., ekspr. mačji samec; maček1: sosedov tigrasti mačak
SSKJ²
mačè -éta tudi máče -ta s (ȅ ẹ́; á)
ekspr. mlada mačka, mucka: mačka z mačeti; otrok se je igral kot mače
// mačka: mače je prijazno drgnilo hrbet ob njegov gleženj
● ekspr. tole mače bom že ukrotil, je rekel dekle
SSKJ²
máčeha -e ž (á)
1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho; dobra, hudobna mačeha; fantkova mačeha
// ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati; pren. tujina je človeku mačeha
2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačeh
♦ bot. divja mačeha divja vijolica
SSKJ²
máčehica -e ž (á)
ekspr. mačeha 2: nasaditi mačehice
SSKJ²
máčehovski -a -o prid. (á)
nav. ekspr. nanašajoč se na mačehe, slabe, neskrbne matere: ta ženska je zanj mačehovska / tedanje oblasti so imele do šolstva mačehovski odnos; ta dejavnost je bila doslej deležna le mačehovske pozornosti / narodnostno zatiranemu ljudstvu mačehovska država / mačehovska zima zelo neugodna
    máčehovsko prisl.:
    mačehovsko skrbeti za koga; (po) mačehovsko ravnati s kom
SSKJ²
máček1 -čka m (á)
1. mačji samec: maček leži na peči; naš maček rad lovi miši; maček mijavka, praska, prede; črn maček; urno kakor maček je splezal na drevo; pren., ekspr. pusti tega zaljubljenega mačka pri miru, saj se mu ne da nič dopovedati
// domača žival s krajšim gobcem, gosto mehko dlako in vpotegljivimi kremplji, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za lovljenje miši; mačka: dobro bi bilo, da bi imeli kakega mačka pri hiši; prišel je po tiho kot maček
2. ekspr., navadno s prilastkom izkušen, spreten, prebrisan človek, zlasti moški: pravi maček moraš biti, da se lahko znajdeš v gori predpisov; ta je previden, star maček, zato bo že pazil, da ne bo nasedel; novinec med starimi mački
3. krzno (okrog vratu): ima nov plašč z mačkom
4. pog. priprava v obliki manjšega valja z ročajem za nanašanje barve, obrt. valjček: beliti z mačkom
5. star. sidro: spustiti mačka; vzdignili so mačka in odpluli
6. priprava z zobom, z zobmi za prijemanje, ustavljanje: spustiti mačka (pri saneh) in stopiti nanj; z mačkom obračati hlode; z mačkom odtrgati goreči del strehe
7. nekdaj usnjena mošnja za denar, ki se nosi za pasom: imeti polnega mačka; v mačku je imel veliko denarja
● ekspr. tudi jaz imam takega mačka, je rekel revolver; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog., ekspr. tristo mačkov, tako ne bomo prišli nikamor izraža podkrepitev trditve; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; star. tak je kot suščev maček zelo izčrpan od spolnega izživljanja; nizko reži se kot pečen maček zelo
♦ agr. maček drog z na notranji strani nasekanim kavljem za ruvanje hmeljevk; mont. maček priprava za ustavljanje rudniških vozičkov; navt. maček sidro s štirimi ali več kraki; petr. apneni maček lehnjak; strojn. maček priprava s škripcem ali vitlom, ki se premika po žerjavnem mostu ali po kakem drugem tiru na žerjavu
SSKJ²
máček2 -čka m (á)
nav. ekspr. slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola: kje si krokal, da imaš takega mačka; z ležanjem, s tabletami preganjati mačka; maček po šmarnici
// navadno v zvezi moralni maček občutek krivde po dejanju, ki ima navadno negativne posledice: po razbrzdanem življenju se ga je lotil moralni maček; ima hudega moralnega mačka
SSKJ²
mačéta -e ž (ẹ̑)
v tropskem okolju enorezen dolg nož za sekanje, klestenje: skozi tropski pragozd si je utiral pot z mačeto / bili so oboroženi z noži in mačetami
SSKJ²
máčevje -a s (á)
nar. ivovje: mačevje raste ob vodi / nalomiti mačevja
SSKJ²
máčica -e ž (ā)
1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču; mlade mačice; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko
2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te zebe, mačica
3. nav. mn. socvetje v obliki podolgovate kepice: mačice se osipajo; vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice
♦ bot. socvetje, značilno za skupino brezvenčnic
// vejica s takim socvetjem: nalomiti mačic
4. ekspr., zastar. večja snežinka: redke bele mačice letijo po zraku
SSKJ²
mačíst -a m (ȋ)
kdor zagovarja pretirano poudarjanje možatosti: pisatelj je bil znan ženskar in mačist
SSKJ²
mačístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na mačiste ali mačizem: mačističen svet; mačistična družba; mačistična kultura
SSKJ²
mačízem -zma m (ī)
pretirano poudarjanje možatosti: ženske se trudijo narediti konec mačizmu in kulturi, ki ji vladajo moški
SSKJ²
máčjak tudi máčjek -a m (ȃ)
mačji iztrebek:
SSKJ²
máčji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate oči
// v zvezi mačja bolezen zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke, med. mikrosporija: mačja bolezen lahko traja več tednov ali mesecev
● ekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
♦ bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka
    máčje prisl.:
    mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu
SSKJ²
máčka -e ž (ȃ)
1. domača žival s krajšim gobcem, gosto mehko dlako in vpotegljivimi kremplji, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za lovljenje miši: mačka čepi na peči in prede; mačka se grbi, ježi, piha pred psom; mačka se igra z miško; mačka mijavka, prede, se umiva; mačke se gonijo; pri hiši imajo veliko mačk; bela, črna, pisana mačka; mlada mačka; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče; prišel je po tiho kot mačka; nižje pog. siten kakor breja mačka; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka / velika mačka nav. mn. domači mački sorodna zver, zlasti lev, tiger, leopard in jaguar
// mačja samica: mačka ima mlade; mačka je skotila mladiče; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade
2. nav. slabš. spretna, premetena ženska: to ti je mačka, nje že ne boš ugnal
3. ekspr. spolno privlačna ženska: ima lepo postavo, je fotogenična, prava mačka; kakšna dobra mačka!
4. nar., v prislovni rabi izraža močno zanikanje: da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ
● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka sovražita se; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
♦ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško; zool. divja mačka v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka
SSKJ²
máčkar -ja m (ȃ)
nav. ekspr. kdor goji ali prodaja mačke:
SSKJ²
mačkárna -e ž (ȃ)
podjetje za vzrejo rodovniških mačk: naša mačkarna je članica Slovenskega felinološkega društva
SSKJ²
máčkast1 -a -o prid. (á)
nav. ekspr. ki je slabega počutja, razpoloženja, navadno po nezmernem uživanju alkohola: od popivanja je mačkast; zjutraj se je prebudil mačkast; mačkast od pijače / mačkasta glava / mačkast ponedeljek / družbene spremembe so pri nekaterih povzročale mačkasto razpoloženje
    máčkasto prisl.:
    mačkasto se počutiti
SSKJ²
máčkast2 -a -o prid. (ȃ)
ekspr. tak kot pri mački: mačkasto prilizovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
máčkica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od mačka: mačkice se igrajo; dekle se je kot mačkica privila k fantu
SSKJ²
máčkin -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mačke: mačkin rep; mačkino mijavkanje
● ekspr. to niso mačkine solze to ni majhna, nepomembna stvar
SSKJ²
mačkojéd -a m (ẹ̑ ẹ̄)
nav. slabš. kdor jé mačke:
SSKJ²
mačkón -a m (ọ̑)
ekspr. maček, zlasti velik: vse mačke in mačkone bom spravil od hiše
SSKJ²
máčkora -e ž (á)
nar. maškara: mačkore so prišle / iti v mačkore
SSKJ²
máčkov1 -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na maček1: mačkovi kremplji / mačkova lenoba
♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
2. nar. nanašajoč se na mačkovino ali mačevje: mačkove šibe
SSKJ²
máčkov2 -a -o prid. (á)
nanašajoč se na maček2: bil sem ves mačkov / mačkov ponedeljek
SSKJ²
máčkovec -vca m (á)
privrženec hrvaškega politika Mačka: neuspešna prizadevanja mačkovcev
SSKJ²
máčkovina -e ž (á)
nar. grm ali drevo s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi; iva: posekati mačkovino / butara iz mačkovine
SSKJ²
máčo -ta in -a m (ȃ) pog.
moški, ki pretirano poudarja svojo možatost: v javnosti se kaže kot mačo; pravi mačo
SSKJ²
madáma -e ž (ȃ) star.
1. gospa, madame: ta madama mi je ugajala / kot nagovor tudi vi, madama, pridite; kot pristavek k imenu madama Elizabeta
2. delodajalka, gospodinja: madama ji je dajala za nadurno delo majhno odškodnino
SSKJ²
madame -- [madám] ž (ȃ)
1. zlasti v francoskem okolju gospa: kar naprej je nekaj pripovedoval madame / kot nagovor poljubljam vam roko, madame; kot pristavek k imenu madame Elza
2. v carski Rusiji privatna vzgojiteljica in učiteljica: njegovi otroci imajo madame
SSKJ²
madapolám -a m (ȃ)
tekst. mehka bombažna tkanina, navadno beljena, tkana v platneni vezavi: kupila je rjuhe iz madapolama
SSKJ²
madêjra in madeira -e [madêjra] ž (ȇ)
sladko vino jantarne barve z Madeire: naročiti buteljko madejre
SSKJ²
mademoiselle -- [madmoazêl] ž (ȇ)
zlasti v francoskem okolju gospodična: prva je kozarec izpila mademoiselle / kot nagovor mademoiselle, ali vas smem prositi za naslednji ples
SSKJ²
madêrec -rca m (ȇ)
star. madeira: steklenica maderca
SSKJ²
mádež -a m (ȃ)
1. umazano mesto, umazanija na čem: na obleki se mi je napravil velik madež; odstraniti madeže s tapet; krvni madež; madež od olja; madež na obleki / čistiti madeže z bencinom, s toplo vodo; sredstvo za čiščenje madežev odstranjevanje / na morju so se pojavili veliki oljni madeži / obraz brez madeža peg, črnih pik; pren. očistiti ekonomske odnose fevdalnih madežev
2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez madeža; oprati s svojega imena madež; očitek je vrgel grd madež nanj; to je bil madež v njenem značaju
♦ fot. napaka na fotografskih izdelkih zaradi nepazljivega ali nečistega dela
SSKJ²
mádežast -a -o prid. (ȃ)
ki ima madeže: madežasta obleka; miza je vsa madežasta od barv / očistiti madežasto mesto na suknjiču / madežasto lice
SSKJ²
mádežek -žka m (ȃ)
manjšalnica od madež: na srajci je bilo videti nekaj rjavih madežkov
SSKJ²
madeževáti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. kaziti, kvariti, onečaščati: njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
madison -a [mêdison in médison] m (ȇ; ẹ̑)
skupinski ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati madison
// skladba za ta ples: zaigrali so madison
SSKJ²
madóna1 in madôna -e ž (ọ̑; ȏ) knjiž.
1. kip ali podoba Kristusove matere: lesena gotska madona; Rafaelove madone; lepa kot madona
2. idealna, krepostna ženska: ne vem, ali si madona ali vlačuga
SSKJ²
madôna2 tudi madóna medm. (ȏ; ọ̑) pog.
1. izraža začudenje, navdušenje: o madona, tu se bomo pa že najedli
2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madona sveta, da človek nima vsaj malo miru
3. izraža podkrepitev trditve: madona, smo utrujeni
SSKJ²
madônati -am tudi madónati -am nedov. (ȏ; ọ̑)
ekspr. preklinjati z besedo madona: na vso moč madonati
SSKJ²
madônca in madónca medm. (ȏ; ọ̑) pog.
1. izraža začudenje, navdušenje: madonca, kako je lep
2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madonca, spet smo na slabšem
3. izraža podkrepitev trditve: madonca, smo utrujeni
SSKJ²
madónski -a -o prid. (ọ̑)
nav. ekspr. tak kot pri madonah: dekle z madonskim obrazom; madonski pogled; madonske oči
SSKJ²
madrigál -a m (ȃ)
glasb. večglasna vokalna skladba posvetne vsebine, zlasti v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja: peti madrigale; Gallusovi moteti in madrigali
// lit. kratka lirska pesem posvetne vsebine, zlasti v renesansi: izmed pesniških oblik je pogosto uporabljal sonet in madrigal
SSKJ²
madrigálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na madrigal: madrigalna kantata / madrigalna oblika pesmi
SSKJ²
madrigalíst -a m (ȋ)
glasb. kdor komponira ali poje madrigale: italijanski madrigalisti; zbor madrigalistov
SSKJ²
madrón -a m (ọ̑)
nar. krčevite bolečine v trebušnih organih: zgrabil ga je madron / umreti od madrona
SSKJ²
madrónščica -e ž (ọ̑)
bot., navadno v zvezi navadna madronščica rastlina s črtalasto suličastimi listi in rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Linaria vulgaris:
SSKJ²
madžáriti -im nedov. (ā ȃ)
madžarizirati: madžariti Hrvate in Slovake na Ogrskem
SSKJ²
madžarizácija -e ž (á)
glagolnik od madžarizirati: nasilna madžarizacija
SSKJ²
madžarízem -zma m (ī)
jezikosl. element madžarščine v kakem drugem jeziku: madžarizmi v prekmurskem narečju
SSKJ²
madžarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj madžarsko: madžarizirati Slovence na Ogrskem; obmejne vasi se madžarizirajo
SSKJ²
madžarón -a m (ọ̑)
slabš. pripadnik nemadžarskega naroda, zavzemajoč se za madžarizacijo: zagrizen madžaron
♦ zgod. madžaron na Hrvaškem, sredi 19. stoletja pristaš hrvaško-ogrske stranke
SSKJ²
madžarónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na madžarone: madžaronska miselnost / madžaronska stranka
SSKJ²
madžarónstvo -a s (ọ̑)
slabš. madžaronska miselnost: očitali so mu madžaronstvo / politični boj z madžaronstvom
SSKJ²
madžárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Madžare ali Madžarsko: madžarski jezik / madžarska nogometna reprezentanca / madžarska kuhinja
♦ vet. madžarski ovčar; zgod. madžarska revolucija socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem
SSKJ²
madžárstvo -a s (ȃ)
državna in politična pripadnost k Madžarski: koristi madžarstva / v ogrski polovici Avstrije je imelo madžarstvo glavno vlogo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
madžárščina -e ž (ȃ)
madžarski jezik: dobro obvlada madžarščino
SSKJ²
maestóso [maestózo] prisl. (ọ̑)
glasb., označba za izraz izvajanja veličastno: igrati maestoso
SSKJ²
maestrál -a m (ȃ)
meteor. veter v Sredozemlju, ki piha z morja na kopno: od jutra do večera je pihal, vlekel maestral; sunki maestrala
SSKJ²
maéstro -a m (ẹ̑)
ekspr. naslov zlasti za starejšega, uglednega skladatelja, dirigenta, mojster: violino se je učil pri nekem znanem maestru
SSKJ²
máfija -e ž (á)
1. zlasti v italijanskem in ameriškem okolju tajna kriminalna organizacija, ki svoje (finančne) cilje dosega predvsem z izsiljevanjem, ustrahovanjem: člani mafije / mafija organizira trgovino z mamili; za ugrabitev otroka sumijo mafijo; nasilje mafije / ameriška mafija
2. skupina ljudi, ki deluje podtalno: ti ljudje so mafija / ekspr. zelena mafija organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah
SSKJ²
máfijec -jca m (á)
zlasti v italijanskem in ameriškem okolju član tajne kriminalne organizacije: mafijec se je dvajset let izogibal roki pravice; italijanski mafijec
// slabš. človek, ki deluje ilegalno: tajkunski mafijec
SSKJ²
máfijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na mafijo: mafijski voditelji / mafijske organizacije
SSKJ²
máfin tudi muffin -a [máfin] m (ȃ)
gastr. slaščica iz umešanega testa z dodatki, pečena v pekaču z vdolbinicami: borovničevi, čokoladni, pomarančni mafini; ovseni, polnozrnati mafini; mafini s čokolado; papirčki za mafine / pekač za mafine
SSKJ²
mafiózo -a m (ọ̑) pog.
mafijec: iz pisarne javnega tožilca so sporočili, da bodo mafiozom stopili na prste / slabš. glavni mafiozo
SSKJ²
mág -a m (ȃ)
1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magov
2. knjiž. čarovnik: mag s čarovno palico / ekspr. bil je mag pesniške besede
SSKJ²
magacin ipd. gl. magazin ipd.
SSKJ²
magári člen. (ȃ) pog.
1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči; za tako sliko dam magari pet tisoč evrov tudi, celo; čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš
// izraža pritrjevanje, privolitev: »Ali bi ga požirek?« »Magari.«
2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »Vstani, ura je že sedem.« »Magari devet.«
SSKJ²
magazín tudi magacín -a m (ȋ)
1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige
2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin
3. star. blagovnica1, veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin
4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin
5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin
// pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin
♦ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo
SSKJ²
magazinêr tudi magacinêr -ja m (ȇ)
zastar. skladiščnik
SSKJ²
magazinírati tudi magacinírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zastar. uskladiščiti: magazinirati pošiljko moke
SSKJ²
magazínski tudi magacínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na magazin: magazinski delavec / magazinska zgodba; slabš. bere samo magazinsko literaturo / radijska oddaja magazinskega tipa
SSKJ²
magdaléna -e ž (ẹ̑)
knjiž., ekspr. lahkoživa ženska: družiti se z magdalenami
SSKJ²
magdalénica -e ž (ẹ̑)
drobno odišavljeno biskvitno pecivo, navadno v obliki školjke: ob grižljaju magdalenice in požirku čaja ga je preplavil spomin na minule čase
SSKJ²
magdalénka -e ž (ẹ̑)
rel. redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov: samostan magdalenk
♦ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija
SSKJ²
mágičen -čna -o prid. (á)
1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo
2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi
// nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke
● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata
♦ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mágičnost -i ž (á)
značilnost magičnega: magičnost plesov / knjiž., ekspr.: plastika učinkuje s svojo posebno magičnostjo; magičnost umetniške besede
SSKJ²
magíja -e ž (ȋ)
1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: spoznavati magijo; učiti se magije; elementi, skrivnosti magije
2. knjiž. čarovništvo, čaranje: verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi, črna magija usmerjena v škodo ljudi
3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija; umetnostna magija; magija umetniške besede
SSKJ²
magíjec -jca m (ȋ)
knjiž. mag: modrost magijcev / magijec s čarovno palico čarovnik
SSKJ²
magíjski -a -o (ȋ) prid.
nanašajoč se na magijo: magijski simboli; magijske metode, prakse, tehnike; magijska miselnost, zavest; magijska besedila / magijski krog; magijski obredi, postopki, uroki; magijske formule; magijsko orodje, orožje / magijska moč
SSKJ²
mágik -a m (á) knjiž.
1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magikov
2. čarovnik: nastop magika
SSKJ²
mágirus tudi magírus -- v prid. rabi (ȃ; ȋ)
teh., v zvezi magirus lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: uporabili so magirus lestev
SSKJ²
Mágirusov tudi Magírusov -a -o prid. (ȃ; ȋ)
teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev
SSKJ²
magíster -tra m (í)
1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / magister farmacije kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo / kot pristavek k imenu magister XY
// kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov
2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor gospod magister
3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister
// naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije
♦ zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote
SSKJ²
magistêrij -a m (é)
1. magistrski naslov: doseči, imeti magisterij; napraviti izpit za magisterij
2. delo, izpit za dosego magistrskega naslova: narediti magisterij
SSKJ²
magístra -e ž (ȋ)
pog. (diplomirana) farmacevtka: vprašati magistro, kako zdravilo deluje / kot nagovor gospa magistra
SSKJ²
magistrála -e ž (ȃ)
glavna (prometna) pot: mesto leži ob mednarodni magistrali; naselja ob magistrali Ljubljana–Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala
// publ. glavna (prometna) ulica: preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom republike in pošto
SSKJ²
magistrále -a m (ȃ)
lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov: magistrale z akrostihom; pren. Ti si življenja moj'ga magistrale (F. Prešeren)
SSKJ²
magistrálen1 -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. glaven1, najvažnejši: to je magistralno vprašanje / magistralni plinovod / magistralna cesta, proga
SSKJ²
magistrálen2 -lna -o prid. (ȃ)
farm. izdelan v lekarni po zdravnikovem receptu: magistralno zdravilo
SSKJ²
magistrálka -e ž (ȃ)
glavna (prometna) pot: zaradi nesreče je bila magistralka več ur zaprta
SSKJ²
magistrát -a m (ȃ)
1. v 19. stoletju in prvih desetletjih 20. stoletja upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih: odlok magistrata; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu
2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ: oboki magistrata; trg pred magistratom
● ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se
3. zgod., pri starih Rimljanih državni uradnik, izvoljen za eno leto: oblast magistratov
SSKJ²
magistráten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na magistrat: magistratna dvorana; magistratno dvorišče / magistratni uradniki
SSKJ²
magistratúra -e ž (ȗ)
1. nekdaj magistrski naslov: dokončana tretja stopnja z magistraturo
2. zgod., pri starih Rimljanih služba magistrata: magistrature so bile v rokah patricijev
SSKJ²
magístrica -e ž (ȋ)
ženska, ki ima magistrski naslov: magistrica znanosti / diplomanti bodo po končanem študiju dobili strokovni naziv magister ali magistrica poslovnih znanosti
SSKJ²
magistrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. doseči, pridobiti si magistrski naslov: magistriral bo iz pravnih ved; magistrirala je na zagrebški univerzi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
magístrski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na magistre: podelili so mu magistrski naslov; doseči magistrsko čast / magistrski izpit; magistrsko delo / magistrska diploma
SSKJ²
mágma -e ž (ȃ)
geol. žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti: premiki magme
SSKJ²
magmátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na magmo: rudnina magmatskega izvora / magmatska kamnina kamnina, nastala iz magme / magmatsko delovanje
SSKJ²
mágna kárta mágne kárte in magna charta magne charte [mágna kárta] ž (ȃ, ȃ)
vznes. pomembna listina, dokument o pravicah, zlasti v socialnem in narodnostnem smislu: to je naša magna karta
SSKJ²
magnát -a m (ȃ)
nav. ekspr. zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat
♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski
SSKJ²
magnátka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. zelo bogata in vplivna ženska: revež sem v primerjavi s to magnatko / medijska magnatka
SSKJ²
magnátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na magnate: magnatska ošabnost, samozavest / magnatski položaj; velike magnatske posesti
SSKJ²
magnét -a m (ẹ̑)
predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo
♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta
SSKJ²
magnétek -tka m (ẹ̑)
1. manjšalnica od magnet: igrača z nevarnimi magnetki / tabla s plastičnimi magnetki ki so vloženi v plastiko / pritrditi voščilnico z okrasnimi magnetki; magnetki na hladilniku
2. priprava za terapijo z magnetnim poljem: stopalni vložki z magnetki
SSKJ²
magnéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na magnet:
a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetna resonanca tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi
b) postati magneten / kristal je magneten
♦ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever–jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; rač. magnetni pomnilnik del računalnika, ki hrani informacije; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom
    magnétno prisl.:
    železo postane magnetno nasičeno
SSKJ²
magnétenje -a s (ẹ̄)
glagolnik od magnetiti: magnetenje jekla
SSKJ²
magnétičen -čna -o prid.(ẹ́)
1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem: z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje
2. magneten: magnetične lastnosti / magnetično železo
    magnétično prisl.:
    njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti
SSKJ²
magnétičnost -i ž (ẹ́)
magnetnost: magnetičnost snovi
SSKJ²
magnetílen -lna -o prid. (ȋ)
elektr. ki magneti: magnetilni tok; magnetilno navitje
SSKJ²
magnetít -a m (ȋ)
min. temno siva rudnina železov oksid, ki jo magnet zelo privlači: pridobivati železo iz magnetita; rudnik magnetita
SSKJ²
magnétiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
delati kaj magnetno: magnetiti jeklo
SSKJ²
magnetízem -zma m (ī)
1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja
♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma
// veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma
2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem
SSKJ²
magnetizêr -ja m (ȇ)
kdor magnetizira: tega je zdravil magnetizer
SSKJ²
magnetizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati
2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo
    magnetizíran -a -o:
    magnetiziran človek
SSKJ²
magnétnica -e ž (ẹ̑)
fiz. droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug: odklon magnetnice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
magnétnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost magnetnega: izgubiti, obdržati magnetnost
SSKJ²
magneto... ali magnéto... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na magnet: magnetometer; magnetohidrodinamičen
SSKJ²
magnetofón -a m (ọ̑)
priprava za zapisovanje in predvajanje zvoka s pomočjo magnetnega traku: magnetofon teče; vključiti magnetofon; posneti glasbo, govor na magnetofon / kasetni magnetofon v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete; reportažni magnetofon
SSKJ²
magnetofónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na magnetofon: magnetofonski posnetek, zapis; magnetofonska reprodukcija / pogovor so posneli na magnetofonski trak
♦ elektr. magnetofonska glava
SSKJ²
magnetográm -a m (ȃ)
dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora: magnetogram seje
SSKJ²
magnetométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje magnetnega polja: protonski magnetometer
SSKJ²
magnetoskóp tudi magnetoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
rad. priprava za zapisovanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku: dogodek posneti z magnetoskopom
SSKJ²
magnetoskópski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na magnetoskop: magnetoskopski posnetek košarkarske tekme / magnetoskopski trak
SSKJ²
magnétoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
med. zdravljenje z utripajočim magnetnim poljem nizkih frekvenc: aparat za magnetoterapijo; vadba v bazenu in magnetoterapija
SSKJ²
magnétovec -vca m (ẹ̑)
min. magnetit: pridobivati železo iz magnetovca
SSKJ²
magnetrón -a m (ọ̑)
elektr. priprava za pridobivanje visokofrekvenčnih električnih nihanj:
SSKJ²
magnétski -a -o prid. (ẹ̑)
magneten: magnetske lastnosti / magnetska energija
SSKJ²
magnézij -a m (ẹ́)
kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita
SSKJ²
magnézija -e ž (ẹ́)
krhka snov bele barve, ki se uporablja za preprečevanje drsenja pri vajah na orodju: pridobivati magnezijo; tekmovalec si je namazal dlani z magnezijo
♦ kem. magnezijev oksid
SSKJ²
magnézijev -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na magnezij: magnezijev karbonat, klorid, oksid; magnezijeva zlitina
♦ grad. magnezijev fluat
SSKJ²
magnézijski -a -o prid. (ẹ́)
ki je iz magnezija: prižgati magnezijsko nit
SSKJ²
magnezít -a m (ȋ)
min. rudnina magnezijev karbonat: pridobivanje magnezija iz magnezita; rudnik magnezita
SSKJ²
magnezíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na magnezit: magnezitni rudnik
♦ grad. magnezitni cement vezivni material iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida; teh. magnezitna opeka opeka iz žganega magnezita
SSKJ²
magnificénca -e ž (ẹ̑)
navadno s svojilnim zaimkom naslov za rektorja univerze: njegova magnificenca (rektor) je odredil / kot nagovor vaša magnificenca, vabimo vas
SSKJ²
magnífikat -a m (ȋ)
1. rel. Marijina hvalna pesem v evangeliju: peti magnifikat
2. glasb. skladba s tem motivom:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
magnitúda -e ž (ȗ)
geol. jakostna stopnja potresa: potres z magnitudo nad sedem / izračunati magnitudo potresa
SSKJ²
magnólija -e ž (ọ́)
okrasno drevo ali grm z velikimi listi in velikimi rožnatimi, belimi cveti: magnolije v parku so se razcvetele / zimzelena magnolija
SSKJ²
mágnum -a m (ȃ)
1. steklenica za vino, ki drži približno 1,5 l: v zadnjih letih narašča prodaja šampanjca v magnumih
2. revolver ali pištola velikega kalibra: ob hišni preiskavi so mu zasegli magnum; streljati z magnumom
SSKJ²
magót -a m (ọ̑)
zool. opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana:
SSKJ²
máh1 -ú in -a m, mn. mahôvi (ȃ)
1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah
2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu
3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh1: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
// ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom
4. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj: čaj iz planinskega mahu lahko pripravimo na dva načina
♦ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju
SSKJ²
màh2 tudi máh máha m (ȁ á; ȃ)
1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika
2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah
3. star. trenutek, hip1: (na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe
● ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; ekspr. z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem
♦ pravn. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah
SSKJ²
mahagóni -ja m (ọ́)
tropsko drevo ali plemenit rdeče rjav les tega drevesa: uvažati mahagoni; pohištvo iz mahagonija
SSKJ²
mahagónijev -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na mahagoni: mahagonijev les / mahagonijev furnir; mahagonijevo pohištvo / njegova polt je bila mahagonijeve barve
SSKJ²
mahagónov -a -o prid. (ọ́)
mahagonijev: mahagonov les / mahagonovo pohištvo
SSKJ²
mahagónovec -vca m (ọ́)
tropsko drevo, ki daje plemenit rdeče rjav les: deblo mahagonovca / pog. miza iz mahagonovca mahagonijevega lesa
SSKJ²
mahagonovína -e ž (í)
mahagonijev les: postelja iz mahagonovine
SSKJ²
mahálo -a s (á)
1. bot. velik list, zlasti praproti, palm: palmova mahala; mahalo praproti
2. nav. ekspr. priprava, ki maha ali s katero se maha: s papirnatim mahalom si je hladil obraz
// slabš. človek, ki med govorjenjem (rad) veliko maha z rokami: to mahalo še ne bo nehalo dopovedovati
SSKJ²
máhanje in mahánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od mahati: mahanje s perutmi, z rokami / mahanje v pozdrav / nastane strahotno klanje in mahanje / mahanje v prazno; mahanje z besedami
SSKJ²
maharádža -e in -a m (ȃ)
v Indiji knez, vladar: bogastvo maharadže; maharadže in radže
SSKJ²
maharáni -- ž (ȃ)
v Indiji žena maharadže: nakit bogate maharani
SSKJ²
máhast -a -o prid. (ȃ)
1. podoben mahu: mahasta rastlina
♦ tekst. mahasta preja puhasta nakosmatena dvonitna preja iz česane volne
2. porasel z mahom: sedel je na mahasta tla
SSKJ²
máhati -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á)
1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom:, ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake
// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati
2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale
3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje
// očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke
4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš
● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr. po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance
    maháje :
    ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom
    mahajóč -a -e:
    govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali
SSKJ²
mahàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki maha: vola sta stresala mahave uhlje / mahava hoja opotekajoča se, zibajoča se
SSKJ²
mahedrálo -a s (á) slabš.
1. kar mahedra, navadno kos obleke: kaj si dala nase to mahedralo
2. kdor nerodno, okorno hodi: poglej tisto mahedralo
● slabš. s takimi mahedrali nočem imeti opravka neodločnimi ljudmi
SSKJ²
mahedráti -ám nedov. (á ȃ)
1. viseti in se valujoče gibati: hlače mu mahedrajo; veter je prenehal in jadro mahedra; slon je mirno stal, le dolga ušesa so mu mahedrala; vrvi mahedrajo sem in tja; ekspr. obleka mu kar mahedra na suhem telesu
2. delati, povzročati, da se kaj valujoče giblje: svinja mahedra z ušesi / ekspr. z robcem mu mahedra maha
3. ekspr. nerodno, okorno hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik že mahedra po sobi; videl ga je, kako mahedra v hlev / v spalni srajci je mahedrala k vratom
● ekspr. kam pa mahedraš greš
    mahedráje :
    mahedraje z vsem telesom je prišel
    mahedrajóč -a -e:
    mahedrajoče hlače; ohlapno mahedrajoč trebuh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mahedràv -áva -o prid. (ȁ á)
ki mahedra: mahedravi uhlji; mahedrave hlače; mahedrava obleka / odšel je z mahedravimi koraki; ekspr. smeh ji je stresal mahedrave prsi / ekspr. mahedrava ženska
    mahedrávo prisl.:
    mahedravo so se premikali; obleka je mahedravo visela na njem; mahedravo oblečen
SSKJ²
mahedrávec -vca m (ȃ)
slabš. človek, zlasti neskrbno oblečen ali neodločen: počasen mahedravec
SSKJ²
mahedrávke -drávk ž mn. (ȃ)
knjiž., ekspr. široke, mahedrave hlače: nosil je zakrpane mahedravke
SSKJ²
mahedrávost -i ž (á)
lastnost, značilnost mahedravega: mahedravost obleke / mahedravost nog / slabš. mahedravost politike
SSKJ²
máhek -hka m (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od máh: otrebiti mahek z debla
SSKJ²
máher -ja m (á) pog.
kdor zna kaj dobro, spretno narediti, organizirati; mojster: postal je pravi maher za lesene strope
SSKJ²
mahinácija -e ž (á)
1. ekspr. preračunljivo, navadno nezakonito dejanje: zaplesti se v mahinacije; z raznimi mahinacijami je dosegel svoje cilje; denarna, gospodarska mahinacija / delati mahinacije; tajna mahinacija
2. zastar. ravnanje, upravljanje: mahinacija s strojem je čisto preprosta
SSKJ²
mahízem tudi machizem -zma [mahízəm] m (ī)
filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; empiriokriticizem
SSKJ²
mahljáj -a m (ȃ)
1. rahel mah, zamah: pozdravljala jih je z mahljaji; mahljaji z robcem
2. glagolnik od mahniti: mahljaj z gorjačo, mečem / kol je presekal z dvema mahljajema / na prvi mahljaj zadeti žilo čiste rude
SSKJ²
mahljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo mahati: vzklikala je in mahljala z rokami; psiček mahlja z repom / mahlja mi v pozdrav, s klobukom / ekspr. s šibo začne mahljati po volu / pog., ekspr. vsak dan jo je mahljal v mesto
    mahljáje :
    pes se mu dobrika, mahljaje z repom
SSKJ²
máhnat -a -o prid. (ȃ)
porasel z mahom: mahnat kamen, štor; mahnata veja
SSKJ²
máhničevec -vca m (ȃ)
pristaš Mahničevih kulturnih in verskih nazorov: hud, vnet mahničevec
SSKJ²
máhničevski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri Mahniču: mahničevsko prizadevanje / ekspr. človek mahničevskega kova
SSKJ²
máhničevstvo -a s (ȃ)
Mahničevi kulturni in verski nazori: boj z mahničevstvom
SSKJ²
máhniti -em, in mahníti in máhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. napraviti gib, navadno z roko: leno mahniti / vol kdaj pa kdaj mahne z repom / mahniti z mokrim klobukom / ekspr., z oslabljenim pomenom še trikrat mahni s koso, pa bo vse pokošeno
// napraviti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: nič ni rekel, le mahnil je v slovo / mahnil mu je, naj odide
● ekspr. na vse to je mahnil z roko izraža nezanimanje, omalovaževanje, zavračanje
2. ekspr. udariti: mahnil ga je s palico; mahniti po hrbtu; jezno je mahnil po volu; pren. če je le mogel, je v govoru mahnil po meni
3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: mahnil jo je v mesto; ko bom lačen, jo bom mahnil domov; kar peš bom mahnil v mesto
    máhnjen -a -o
    1. deležnik od mahniti: vsak človek je mahnjen s kako slabostjo
    2. pog., ekspr. čudaški, neumen: zdi se mu (malo) mahnjen / kaj si mahnjen
SSKJ²
máhom prisl. (ȃ)
zastar. v trenutku, v hipu: obraz mu je mahom otrpnil
SSKJ²
máhoma prisl. (ȃ)
knjiž. v trenutku, v hipu: mahoma obstati, zasloveti / žalostna in vesela preteklost, vse je mahoma vstalo pred očmi
SSKJ²
mahónija -e ž (ọ́)
bot. zimzelen okrasni grm z bodečimi listi in rumenimi cveti, Mahonia aquifolium: venec iz mahonije
SSKJ²
mahórka -e ž (ọ̑)
zlasti v ruskem okolju tobak slabše kakovosti: zviti cigareto iz mahorke in časopisnega papirja / kaditi mahorko
SSKJ²
máhov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na máh: mahovo stebelce / mahova ruša / mahov svet
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
máhovec -vca m (ȃ)
zool. s puhom porasel ptičji mladič: gnezdo, polno mahovcev
SSKJ²
mahôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na máh: mahovna ruša / mahovna tla
♦ gozd. mahovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo tik nad tlemi
SSKJ²
mahovína -e ž (í)
blazina, pas mahu, mah: iti bos čez mahovino; ležati na mahovini; mehka mahovina / z mahovino obraščen zid
SSKJ²
mahovínast -a -o prid. (í)
porasel z mahom: mehka mahovinasta tla
SSKJ²
mahovít -a -o prid. (ȋ)
porasel z mahom: mahovita skala; mahovita tla
SSKJ²
mahôvje -a s (ȏ)
blazina, pas mahu, mah: sesti na mahovje; z mahovjem porasli zidovi
SSKJ²
máhovka -e ž (ȃ)
vrtn., navadno v zvezi roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa: posaditi rožo mahovko
SSKJ²
máhovnat -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na máh: mahovnata ruša / mahovnata skala; mahovnata tla / perje ni bilo več mahovnato
SSKJ²
mahôvnica -e ž (ȏ)
bot. grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih, Oxycoccus: tam rastejo mahovnice / nabirati mahovnice; mezga iz mahovnic
♦ vet. mahovnice kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog
SSKJ²
mahovnják -a m (á)
nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju, Bryozoa: spužve in mahovnjaki
SSKJ²
mahúnica -e ž (ȗ)
bot. zimzelena grmičasta rastlina z rožnatimi cveti in črnimi jagodami, Empetrum:
SSKJ²
mail in mêjl -a [mêjl] m (ȇ)
sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta: poslati vprašanja po mailu
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: vsak dan ji pošlje en mail; v prid. rabi: mail strežnik
SSKJ²
mailing -a [mêjling-] m (ȇ)
načrtno pošiljanje obvestil po elektronski pošti izbranim naslovnikom: vse urejajo izključno prek mailinga; v prid. rabi: mailing akcija; mailing lista elektronski poštni seznam za hkratno pošiljanje sporočil večjemu številu naslovnikov
SSKJ²
mainstream -a [mêjnstrím] m (ȇ-ȋ)
ideje, stališča ali dejavnosti, ki jih večina ljudi sprejema in jih ima za običajne: glasbeni mainstream; politični mainstream; v prid. rabi: mainstream film, medij mainstreamovski film, medij; mainstream kultura mainstreamovska kultura
SSKJ²
mainstreamovski -a -o [mêjnstrímou̯ski] prid. (ȇ-ȋ)
nanašajoč se na mainstream: mainstreamovski film, medij; mainstreamovska kultura; mainstreamovska produkcija; mainstreamovsko občinstvo
SSKJ²
maistrovec -vca [májstrovəc] m (á)
udeleženec bojev pod poveljstvom slovenskega generala Rudolfa Maistra za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji 1918 in 1919:
SSKJ²
maître d'hôtel maître d'hôtela [mêtrə dotêl] m (ȇ, ȇ)
knjiž. šef strežbe, zlasti v večjem gostinskem obratu:
SSKJ²
máj -a m (á)
1. peti mesec v letu: delo bo opravljeno do desetega maja; pesn. cvetni maj; ekspr. cvetoči, zeleni maj; lepa si kot roža v maju / prvi maj praznik mednarodnega delavskega gibanja / ležal je bolan, zunaj pa je bil maj majsko vreme / to je bilo maja; (meseca) maja bo odpotoval
// pesn. čas mladosti, razvoja: biti v maju / minil je življenja maj / vzcvetel mu je ljubezni maj
2. nar. visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras; mlaj2: pred praznikom so fantje postavljali maje
SSKJ²
mája -e ž (á)
1. del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majo; fant v beli maji / maja brez rokavov, z dolgimi rokavi
2. nar. (pletena) jopica, pulover: vedno je nosil vijoličasto volneno majo
SSKJ²
majánje tudi májanje -a s (ȃ; á)
glagolnik od majati: neverno in posmehljivo majanje z glavo / majanje starega sveta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
majáriti -im nedov. (á ȃ)
nar. gorenjsko planšariti: tudi majarili so, imeli so šest krav / majariti po planinah
SSKJ²
majarón -a m (ọ̑)
začimbna rastlina z majhnimi okroglimi listi in močnim vonjem: sejati majaron; vejica majarona / jedi dodati majarona majaronove liste, majaronovo vejico
SSKJ²
majarónov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na majaron: majaronovi listi / piti majaronov čaj; majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba
♦ gastr. majaronovo meso jed iz koščkov mesa, dušenega v omaki, ki ima močen okus po majaronu
SSKJ²
majáti májem tudi májati -em stil. májam nedov., májaj májajte tudi majájte; majál tudi májal (á á; á)
povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja: veter maje drevesa; zgrabil je kol in ga majal, da bi ga izpulil / presenečeno je majal z glavo; klasje se maje; pijanec stoji pred vrati in se maje; veriga visi z voza in se maje niha; pren., ekspr. kmet je majal stavbo fevdalnega reda; uporno pleme maje vladarju prestol
// povzročati, da se kaj premika sploh: potres maje zemljo; mostnice so se majale pod nogami; zemlja se zelo maje
● ekspr. pijača je ljudem majala jezike je povzročala, da so veliko in sproščeno govorili; ekspr. ljudje so nad tem majali z glavo izražali osuplost, presenečenje, ogorčenje
    majáti se, tudi májati se
    1. biti majav: brv je trhla in se že maje; miza se maje; zobje se mu majejo; pren., ekspr. njegov položaj v službi se maje; stebri starega družbenega reda so se majali; temelji te filozofije se že majejo
    2. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: njegova samozavest se maje / nekaj se maje v njegovih načelih
    3. ekspr. opotekajoče se, okorno hoditi: poglej ga, kako se maje; majati se pijan proti domu / ladja se maje proti Benetkam
    // iti, hoditi: kam se pa maješ
    ●     ekspr. njihova hiša se maje kmetija, posestvo, družina propada; šah. žarg. pozicija se maje je slaba; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize
    majáje :
    pijanec se je majaje napotil proti domu; majaje z glavo je odšel; voz je majaje se in zibaje se zavil na glavno cesto
    majajóč -a -e:
    majajoč z glavo; majajoč se dom; skozi majajoče se veje gledati luno
SSKJ²
majàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se (rad) maje: majavi zobje; iti po majavi brvi, lestvi; stopnice so že majave / majav kozolec; majavi temelji / majavi koraki / ekspr. ta mir je zelo majav nestalen
● ekspr. vsa stvar je, stoji na majavih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena
    majávo prisl.:
    majavo hoditi
SSKJ²
majávost -i ž (á)
lastnost, značilnost majavega: majavost zob / občutje majavosti / ekspr. govorice o majavosti podjetja
SSKJ²
májcen -a -o [majcən] prid. (ȃ)
ekspr. zelo majhen: majcen hlebček, otrok, ptiček; deček je še majcen; majcena kroglica / v tem je bila majcena tolažba
    májceno prisl.:
    majceno nam ga pokaži
    májceni -a -o sam.:
    nič se ne boj, majcena; sosedovo majceno je izdihnilo
SSKJ²
májcken -a -o [majckən] prid. (ȃ)
ekspr. zelo majhen: majckena deklica
SSKJ²
májčka -e ž (á)
vrhnje oblačilo, navadno s kratkimi rokavi in brez izrazitega ovratnika, zlasti žensko ali otroško: bombažna majčka; kratka, oprijeta, prosojna majčka; bela, roza, rdeča majčka z napisom; majčka in hlače / fantovska majčka; polo majčka; majčka brez rokavov / ženska majčka; majčka s kratkimi rokavi
SSKJ²
májčken -a -o [majčkən] prid. (ȃ)
ekspr. zelo majhen: dom je majčken, a prijeten; majčkene kapljice; živalca ima majčkene očke / lastnik majčkene trgovine / pri tem ima on le majčkeno vlogo
    májčkeno prisl.:
    majčkeno se mi je nasmehnila / majčkeno zmeden je; majčkeno pozno si prišel / majčkeno, prosim kot vljudnostna fraza prosim, če mi daste malo prostora, če se malo umaknete
SSKJ²
majênje tudi májenje -a s (é; ā)
glagolnik od majiti: majenje debla / sosedom je pomagal pri majenju koruze
SSKJ²
májer -ja m (á)
1. star. nižji oskrbnik, zlasti graščinski: iskati novega majerja
2. nekdaj najemni delavec na (gozdnem) posestvu: socialni problemi pohorskih majerjev
3. nar. gorenjsko planšar: majer daje mleko izletnikom
SSKJ²
májerica -e ž (á)
1. nar. gorenjsko planšarica: jedel je pri majericah po planinah
2. star. žena nižjega oskrbnika, zlasti graščinskega: na pristavi je bila mlada majerica
SSKJ²
majeríja -e ž (ȋ)
nekdaj hiša, zemljišče za majerja: preseliti se v majerijo
SSKJ²
majestéta -e ž (ẹ̑)
zastar. veličanstvo: sprejela vas bo njegova majesteta
SSKJ²
majestétičen -čna -o prid. (ẹ́)
knjiž. veličasten, mogočen: bil je majestetičen; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir
♦ jezikosl. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov
    majestétično prisl.:
    majestetično hoditi, stati
SSKJ²
majestétičnost -i ž (ẹ́)
knjiž. veličastnost, mogočnost: nastopati v sijaju in majestetičnosti / majestetičnost marmornih kipov
SSKJ²
májev -a -o prid. (á)
zastar. majski, majniški: jasni majevi večeri
SSKJ²
májevski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Maje: majevska in inkovska kultura / majevska piramida
SSKJ²
majévtika -e ž (ẹ́)
filoz. metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem: Sokrat kot začetnik majevtike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
májhen -hna -o prid., mánjši (ȃ)
1. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek
b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne
c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b
č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja
d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost
e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje
f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor
h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo
j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno / publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo
2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike
// slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si
● ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili kot vljudnostna fraza izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
♦ mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič
    májhno prisl., nar.
    malo: francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli; pot je peljala majhno navzgor
    májhni -a -o sam., nar.
    mali: majhni so bili zmeraj zatirani; naše majhno zdajle spi; biti z majhnim zadovoljen; 
prim. mali2, mali1, mala, malo, manj, manjši
SSKJ²
májhnost -i ž (ȃ)
1. lastnost, značilnost majhnega: ob otrokovi majhnosti je še bolj vidna očetova velikost; majhnost pisave / številčna majhnost naroda, skupine / ekspr. pokazati človeka v vsej njegovi majhnosti in veličini; duhovna majhnost
2. knjiž. kar je malo pomembno, nepomembno: njen osebni svet je sestavljen iz tisočerih majhnosti
SSKJ²
májhnosten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. malenkosten: bil je majhnosten in hudoben
SSKJ²
májica -e ž (á)
vrhnje oblačilo, navadno s kratkimi rokavi in brez izrazitega ovratnika: obleči majico; majico bo treba oprati; majica z okroglim, ovalnim izrezom; fant v beli, modri majici; majica in hlače / majica brez rokavov, z dolgimi rokavi / mornarska majica / spodnja majica del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa
● publ. nositi, obleči rumeno majico biti, postati vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap
♦ šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap
SSKJ²
májička -e ž (á)
manjšalnica od majica: otroška majička
SSKJ²
majílnik -a m (ȋ)
gozd. orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik
SSKJ²
majíti -ím tudi májiti -im nedov. (ī í; ā)
odstranjevati lubje z muževnega debla: majiti drevo / z nožem majiti šibo
● nar. majiti piščalke iz vrbovih mladik delati
// nar. odstranjevati lupino, kožo: majiti krompir / majiti koruzo ličkati
SSKJ²
májka -e ž (ȃ)
zastar. mati: tam je živel s svojo majko / sinovi majke domovine / majka Slava / kot vzklik:, pog. majka mila; star. žalostna ti majka
♦ etn. majka príšla s kolodvora otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere
SSKJ²
májnica -e ž (á)
1. nar. zahodno okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti; španski bezeg: kotiček na vrtu so obdajali zeleni grmi majnic
2. etn., v tržaški okolici praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku meseca maja: fantje so se dogovarjali, kako bodo pripravili majnico
♦ bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria
SSKJ²
májnik -a m (á)
star. peti mesec v letu; maj: bilo je v začetku majnika / cvetoči majnik / življenja majnik
♦ vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi
SSKJ²
májnikov -a -o prid. (á)
zastar. majski, majniški: bil je lep majnikov dan / majnikova noč
SSKJ²
májniški -a -o prid. (á)
majski: bil je krasen majniški dan / majniška jutra / vreme je bolj aprilsko kot majniško
♦ bot. majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii; šol. majniški izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; zgod. majniška deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrskiizjava slovenskih opozicijskih strank leta 1989 z zahtevo po suvereni državi slovenskega naroda
SSKJ²
majóličast in majólčast -a -o prid. (ọ̑)
zastar. fajančen: majoličasta ploščica
● zastar. majoličasta žepna ruta po barvi podobna majoliki, zlasti modra
SSKJ²
majóličen in majólčen -čna -o prid. (ọ̑)
knjiž. fajančen: majolična ploščica, vaza
SSKJ²
majóličica in majólčica -e ž (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od majolika: pijmo ga iz majoličice
SSKJ²
majólika in majólka -e ž (ọ̑)
1. trebušasta glinena posoda z ročajem, zlasti za vino: natakal jim je iz majolike; lepo okrašena majolika / majolika cvička / izpil je dve majoliki
● ekspr. ves dan je sedel pri majoliki pil vino
2. knjiž. fajansa
SSKJ²
majólikast in majólkast -a -o prid. (ọ̑)
zastar. fajančen: peč z majolikastimi ploščicami
● zastar. majolikasta ruta ruta, po barvi podobna majoliki, zlasti modra
SSKJ²
majonéza -e ž (ẹ̑)
gastr. zmes rumenjakov in olja, zlasti kot dodatek k omakam, solatam: narediti majonezo / ribja majoneza ki se ji primeša ribje meso; riba v majonezi ki se prelije z majonezo; raki z majonezo
SSKJ²
majonézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na majonezo: majonezne sestavine / majonezna omaka, solata
SSKJ²
majór -ja m (ọ̑)
čin, za stopnjo višji od kapetana I. razreda, ali nosilec tega čina: enoti poveljuje major / napredoval je v majorja / imeti čin majorja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
majorán -a m (ȃ)
knjiž. majaron: vejica majorana
SSKJ²
majorát -a m (ȃ)
pravn., nekdaj pravica najbližjega moškega sorodnika do podedovanja dednega posestva, med več enako bližnjimi pa starejšega po letih: po majoratu mu je pripadlo vse imetje
// tako posestvo: postati dedič turjaškega majorata
SSKJ²
majoráten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na majorat: majoratno posestvo / majoratna pravica
SSKJ²
majordóm -a m (ọ̑)
1. zgod., v frankovski državi upravitelj dvora, kraljevih posestev: dolžnosti majordoma; politični vpliv majordomov
2. v dvorskem, plemiškem okolju višji uslužbenec, ki vodi gospodinjstvo in nadzoruje služabništvo: knezov majordom
SSKJ²
majoritéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. večina: majoriteta in minoriteta / majoriteta glasov / imeti majoriteto v parlamentu
SSKJ²
majoritéten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. večinski: majoritetna stranka / majoritetni sistem volitev
SSKJ²
majorizácija -e ž (á)
glagolnik od majorizirati: vladati, kot določa večina na temelju majorizacije / izključiti preveliko majorizacijo kake skupine
SSKJ²
majorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. dobiti večino, preglasovati: manjšino so majorizirali
SSKJ²
majórka -e ž (ọ̑)
1. nosilka čina, za stopnjo višjega od kapetana I. razreda: po činu je majorka; majorji in majorke
2. star. majorjeva žena: major in majorka
SSKJ²
majórski -a -o (ọ̑)
pridevnik od major: majorski čin
SSKJ²
májski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na maj: bil je lep majski dan; majske prireditve / majski večeri / majsko sonce
♦ šol. majski izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; zgod. majska deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski; zool. majski hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris
SSKJ²
majúskula -e ž (ȗ)
1. zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke: rokopis, pisan v majuskuli
2. knjiž. vélika črka: okrašene majuskule
SSKJ²
majzéna -e ž (ẹ̑)
agr. industrijsko predelana koruzna moka:
SSKJ²
màk tudi mák máka m (ȁ á; ȃ)
kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka; gojiti mak; z makom posuti pecivo; v zadregi je bila rdeča kot mak
♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum
SSKJ²
makadám -a m (ȃ)
površina ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: prašen makadam; vremenski vplivi na makadam / pog. z asfalta smo zavili na makadam makadamsko cesto
SSKJ²
makadamizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
grad. izdelovati površino ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: makadamizirati gozdno pot
    makadamizíran -a -o:
    makadamiziran kolovoz
SSKJ²
makadámka -e ž (ȃ) pog.
makadamska cesta: makadamke je povečini zamenjal asfalt; slaba, strma makadamka
SSKJ²
makadámski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na makadam: makadamsko cestišče / makadamska cesta
SSKJ²
makák -a m (ȃ)
zool. opica z dolgim gobcem in kratkim repom, ki živi v Aziji in Afriki, Macaca: japonski, javanski makak; vrste makakov / opice makaki
SSKJ²
makáo1 -a m (ȃ)
knjiž. svetlo rdeči ara:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
makáo2 -a m (ȃ)
igr. hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, čigar karte so najbližje devetim točkam, vendar jih ne presežejo: igrati makao
SSKJ²
mákar prisl. (ȃ)
zastar. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: tekel bom za teboj makar do potoka / v vezniški rabi to bom naredil, pa makar me kaznujejo čeprav, tudi če
SSKJ²
makarón -a m (ọ̑)
nav. mn. okrogel, votel, dolg izdelek iz testa: izdelovati makarone; kupiti kilogram makaronov / makaron mu je padel z vilic; krožnik makaronov / makaroni z mesom in solata
// pog. testenine: kakšne makarone imaš rajši – špagete ali polžke
SSKJ²
makarónar -ja m (ọ̑)
pog., slabš. Italijan: hotel za petične makaronarje
SSKJ²
makarónov -a -o prid. (ọ̑)
gastr., navadno v zvezi makaronovo meso jed iz makaronov in na majhne koščke narezanega mesa v omaki: za kosilo je bila juha, makaronovo meso in solata
SSKJ²
makarónski -a -o prid. (ọ̑)
pog., slabš. italijanski: on je edini slovenski natakar v tej makaronski kavarni
SSKJ²
makarónščina -e ž (ọ̑)
slabš. jezikovno mešana govorica: govoril je v makaronščini
// italijanščina
SSKJ²
makartízem -zma m (ī)
publ., po drugi svetovni vojni preganjanje komunistične ideologije in njenih pristašev v Združenih državah Amerike: odpor proti makartizmu
SSKJ²
makedonístika -e ž (í)
veda o makedonskem jeziku in književnosti: kroatistika in makedonistika
SSKJ²
makedónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Makedonce ali Makedonijo: makedonski jezik; makedonski narod / makedonska podjetja
SSKJ²
makedónstvo -a s (ọ̑)
lastnosti, značilnosti Makedoncev:
SSKJ²
makedónščina -e ž (ọ̑)
makedonski jezik: učiti se makedonščino; predaval je v makedonščini
SSKJ²
makéta -e ž (ẹ̑)
predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete
♦ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti
SSKJ²
makéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od maketa: maketni prikaz gradu
SSKJ²
make-up tudi make up -a [mêjk-áp] m (ȇ-ȃ)
kozm. z ličenjem urejen obraz ali del obraza: občudovali so njen make-up / skrbeti za svoj make-up ureditev obraza
// ličilo za tako ureditev: kupiti make-up; make-up za oči / popraviti si make-up ličila, nanesena na obraz
SSKJ²
máki -ja m (ȃ)
nav. mn., zool. majhne, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Cheriogalaginae:
SSKJ²
makiavelíst tudi machiavellist -a [makjavelíst] m (ȋ)
1. polit. pristaš makiavelizma: vnet makiavelist
2. nav. slabš. brezobzirnež, zvijačnež: imel se je za velikega makiavelista, njegova prebrisanost pa je bila otroška
SSKJ²
makiavelístičen tudi machiavellističen -čna -o [makjavelístičən] prid. (í)
nanašajoč se na makiaveliste ali makiavelizem: makiavelistične metode; makiavelistična politika / makiavelistična načela
SSKJ²
makiavelízem tudi machiavellizem -zma [makjavelízəm] m (ī)
1. polit. načelo, ki zagovarja uporabo tudi zvijačnih, nemoralnih sredstev za dosego cilja: pristaš makiavelizma
2. nav. slabš. brezobzirnost, zvijačnost: znan je zaradi svojega makiavelizma
SSKJ²
mákija1 -e ž (á)
strnjeno rastoče zimzeleno grmičevje, rastlinje, značilno za Sredozemlje: breg, hrib je porasel z makijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
makíja2 -e ž (ȋ)
v francoskem okolju, med drugo svetovno vojno odporniško gibanje (proti nemškemu okupatorju): organizirati makijo
SSKJ²
makíjevec -vca m (ȋ)
v francoskem okolju, med drugo svetovno vojno pripadnik makije: pridružiti se makijevcem; spopadi med Nemci in makijevci
SSKJ²
mákina -e ž (ȃ) pog.
boljši avtomobil: v dolgi koloni vozil so izstopale tri bleščeče makine
SSKJ²
maklèn -éna m (ȅ ẹ́)
bot. grm ali drevo z manjšimi krpatimi listi, Acer campestre: krivenčast maklen; drevored maklenov in brez
SSKJ²
maklénov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na maklen: maklenov les / maklenovo drevo, grmovje
SSKJ²
makníti in mákniti -em dov. (ī á)
star. premakniti: plug je maknil na ogon / bil je pijan, da ni več maknil jezika
    makníti se in mákniti se
    iti stran, oditi: več dni se ni maknil od doma
SSKJ²
máko -a in -- m (ȃ)
tekst. dolgovlaknati egiptovski bombaž: presti mako
// pog. tkanina, pletenina iz tega bombaža: mako se dobro pere; v prid. rabi: mako bombaž; mako preja, tkanina
SSKJ²
mákov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na mak: makov cvet; makove glavice; makovo seme; rdeča kot makov cvet; majhen kot makovo zrno / makovo polje / makova potica potica z makovim nadevom
♦ agr. makovo maslo v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za opij; makovo olje olje iz semena vrtnega maka; gastr. makov nadev nadev iz zmletega makovega semena
SSKJ²
mákovec -vca m (ā)
nav. mn., bot. rastlina z mlečnim sokom ali brez njega in zvezdastimi ali somernimi cveti, Papaveraceae:
SSKJ²
mákovica -e ž (ā) nar. vzhodno
1. makova glavica: streti makovico
2. makova potica:
SSKJ²
makovína -e ž (í)
zastar. opij, papaverin
SSKJ²
mákovka -e ž (ā)
podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno z makom: jesti makovko; makovke in žemlje
SSKJ²
makramé -êja m (ẹ̑ ȇ)
obrt. tehnika izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov: obvladati makrame
// izdelek v tej tehniki: razstava makramejev; makrameji in tapiserije
♦ tekst. močno vita sukana preja iz velikega števila niti; v prid. rabi: makrame vozel; izdelati pas v makrame tehniki
SSKJ²
makréla -e ž (ẹ̑)
knjiž. skuša: lov na makrele
SSKJ²
mákro1 -a m (ȃ) rač.
zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom: makre lahko poženemo s poljubno kombinacijo tipk; v prid. rabi: možnost fotografiranja v makro načinu; makro ukaz makroukaz
SSKJ²
makró2 -ja m (ọ̑) pog.
kdor posreduje pri prostituciji tako, da za plačilo išče stranke; zvodnik: policija je preganjala prostitutke in makroje
SSKJ²
makro... ali mákro... prvi del zloženk (ȃ)
1. nanašajoč se na velik
a) s tujko v drugem delu: makrokozmičen, makrokozmos
b) z domačo besedo v drugem delu: makrodružba in makro družba, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet
2. rač. nanašajoč se na določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom: makronačin in makro način, makroukaz in makro ukaz
SSKJ²
mákrobiótičen -čna -o prid. (ȃ-ọ́)
nanašajoč se na makrobiotiko: makrobiotični jedilnik, recept; makrobiotična hrana, prehrana, dieta; kuhanje po makrobiotičnih načelih / makrobiotična kuhinja
SSKJ²
mákrobiótik -a m (ȃ-ọ́)
1. strokovnjak za makrobiotiko: pri zdravljenju je upošteval navodila znanega japonskega makrobiotika
2. kdor se prehranjuje in živi po načelih makrobiotike: med vegetarijanci in makrobiotiki je manj debelosti, raka, bolezni srca in ožilja
SSKJ²
mákrobiótika -e ž (ȃ-ọ́)
1. nauk o podaljševanju življenja: medicina in makrobiotika
2. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: upoštevati načela makrobiotike; predavanje o makrobiotiki; strokovnjak za makrobiotiko
// prehranjevanje na tak način: zdravljenje z makrobiotiko / tečaj makrobiotike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mákroekonomíja -e ž (ȃ-ȋ)
ekon. ekonomija, ki se ukvarja z narodnim gospodarstvom kot celoto: razvoj makroekonomije
SSKJ²
mákroekonómika -e ž (ȃ-ọ́)
ekon. makroekonomija: razvoj makroekonomike
SSKJ²
mákroekonomíst -a m (ȃ-ȋ)
strokovnjak za makroekonomijo: ugledni slovenski makroekonomisti že nekaj časa opozarjajo, da so apetiti po zadolževanju države pretirani
SSKJ²
mákroekonómski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na makroekonomijo: makroekonomske analize / obravnavati kaj na ravni makroekonomskih enot
SSKJ²
mákrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ)
fot. fotografiranje od blizu s pomočjo raztegljivega meha, dodatnih leč: področje makrofotografije; uporaba elektronske bliskovne luči v makrofotografiji
// bližinski posnetek: razstava makrofotografij
SSKJ²
mákrogamét -a m (ȃ-ẹ̑)
biol. makrogameta
SSKJ²
mákrogaméta -e ž (ȃ-ẹ̑)
biol. ženska spolna celica:
SSKJ²
mákrokózmičen -čna -o prid. (ȃ-ọ́)
nanašajoč se na makrokozmos: makrokozmično dogajanje / makrokozmični svet / makrokozmični problemi
SSKJ²
mákrokózmos -a m (ȃ-ọ̑)
knjiž. svet v celoti, vesolje: raziskovati makrokozmos; odnosi v makrokozmosu; mikrokozmos in makrokozmos / čutil je, da je tudi sam delec v makrokozmosu občestva
SSKJ²
mákromolékula -e ž (ȃ-ẹ̑)
kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč: snov iz makromolekul
SSKJ²
mákromolékulski -a -o (ȃ-ẹ̑)
pridevnik od makromolekula: makromolekulske snovi
SSKJ²
makrón1 -a m (ọ̑)
jezikosl. grafično znamenje za označevanje tonemskih dvojnic: akut, cirkumfleks in makron
SSKJ²
makrón2 -a m (ọ̑)
nav. mn., gastr. krhko okroglo pecivo iz beljakov, sladkorja in dodatkov, napolnjeno z nadevom: kupila je deset pisanih makronov; kokosovi, mandljevi makroni; makroni s čokoladno kremo; recept za makrone
SSKJ²
mákrorégija -e ž (ȃ-ẹ́)
veliko področje, območje s svojimi posebnostmi: evropska zveza je na področju varovanja okolja vodilna makroregija; evropska makroregija
SSKJ²
makroskópski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. tako velik, da se vidi s prostim očesom; ant. mikroskopski: makroskopski pojavi / makroskopsko opazovanje
    makroskópsko prisl.:
    makroskopsko stvar ni spremenjena
SSKJ²
mákrospóra -e ž (ȃ-ọ̑)
bot. tros, iz katerega zraste rastlina z ženskimi spolnimi organi:
SSKJ²
mákrostruktúra -e ž (ȃ-ȗ)
teh. zgradba snovi, vidna s prostim očesom: makrostruktura kristala
// publ. zgradba celotne družbe ali njenih večjih delov: evropska makrostruktura
SSKJ²
mákroukàz in mákro ukàz -áza m (ȃ-ȁ ȃ-á) rač.
zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom: uporabiti makroukaz; standardni nabor makroukazov
SSKJ²
máksi1 -ja m (ȃ)
pog. moda zelo dolgih oblačil, zlasti kril: maksi je zamenjal mini / nositi maksi zelo dolga krila, obleke
SSKJ²
máksi2 -- prid. (ȃ)
pog., navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč zelo dolg: maksi plašč; obleka je maksi; maksi krilo / maksi dolžina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
maksíma -e ž (ȋ)
knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova maksima je bila: vztrajati do konca; ravnati se po maksimi: svoboda ali smrt / življenjska maksima / pesnikove maksime in aforizmi
SSKJ²
maksimálen -lna -o prid. (ȃ)
največji, najvišji, ki je še dovoljen, dopusten ali mogoč; ant. minimalen: maksimalen in minimalen program društva; doseči maksimalne rezultate; maksimalna doza zdravila; maksimalna hitrost vozila; maksimalna obremenitev mostu
// ekspr. zelo velik, visok: premagovati maksimalne napore
♦ avt. maksimalna moč dinama moč, ki jo dinamo lahko trajno oddaja, ne da bi se segrel nad dopustno temperaturo; meteor. maksimalni termometer termometer, ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času
    maksimálno prisl.:
    maksimalno izkoristiti stroj
SSKJ²
maksimalíst -a m (ȋ)
knjiž. kdor zagovarja, zastopa največje zahteve pri kakem delovanju, prizadevanju: maksimalisti v stranki
SSKJ²
maksimalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na maksimaliste ali maksimalizem: maksimalistična skupina v stranki / maksimalistične pretenzije
SSKJ²
maksimalízem -zma m (ī)
knjiž. zagovarjanje, zastopanje največjih zahtev pri kakem delovanju, prizadevanju: večini v stranki očitati maksimalizem
SSKJ²
maksimíranje -a s (ȋ)
glagolnik od maksimirati: maksimiranje cen; maksimiranje denarnega obtoka
SSKJ²
maksimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ekon. uradno dovoliti, določiti najvišjo mero, zlasti ceni: maksimirati cene živil, živilom; maksimirati obrestno mero, stanarine
    maksimíran -a -o:
    maksimirana cena
SSKJ²
máksimka -e ž (ȃ)
voj., nekdaj težka strojnica z vodnim hlajenjem cevi in podstavkom na kolesih:
SSKJ²
máksimum -a tudi -ima m (ȃ)
največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča; ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina
// ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma
♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost
SSKJ²
makulatúra -e ž (ȗ)
1. tisk. slabo tiskana, izdelana knjiga ali tiskovina: odpeljati makulaturo; makulatura za zavijanje; staro zalogo knjig so prodali kot makulaturo / tisk. žarg. brošura bo šla v makulaturo
2. knjiž. malo vredna literatura: bere le makulaturo
SSKJ²
makulatúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na makulaturo: makulaturne pole, znamke / makulaturni papir
SSKJ²
mála -e ž, málih (ȃ) nav. ekspr.
1. majhna deklica: kam greste, gospod, je vprašala mala / kot nagovor kaj bi rada, mala
// (majhna) hči: mati je šivala, mala pa je ležala v košarici; žena mu je pripovedovala o mali
2. ekspr. ljubica: z malo greva v kino / kot nagovor še enkrat me poljubi, moja mala; prim. majhen, mali2, mali1
SSKJ²
málaga -e ž (ȃ)
sladko vino rdeče ali zlato rumene barve iz okolice Malage: buteljka malage
SSKJ²
malahít -a m (ȋ)
zelen poldrag kamen s temnejšimi žilami: ogrlica, skrinjica iz malahita
♦ min. rudnina zeleni bakrov karbonat s hidroksilno skupino
SSKJ²
malahíten -tna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na malahit: malahiten kipec / malahitna barva
    malahítno prisl.:
    malahitno zelen
SSKJ²
malakologíja -e ž (ȋ)
veda o mehkužcih:
SSKJ²
málamut -a m (ȃ)
močen vlečni pes z gostim sivim kožuhom, po izvoru z Aljaske: malamuti so uživali v teku po snegu; aljaški malamut
SSKJ²
málar -ja m (ȃ)
pog. slikar: znan malar
● pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus
// nižje pog. pleskar, soboslikar: učiti se za malarja / malarje imamo, zato je pri hiši vse narobe
SSKJ²
maláričen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na malárijo: malaričen človek / malarični napadi / malarično območje
// knjiž., ekspr. trpeč, bolan: malaričen nasmešek
SSKJ²
malárija1 -e ž (á)
bolezen z občasnimi napadi mrzlice: prenašati malarijo; zdraviti malarijo s kininom; oboleti za malarijo; povzročitelji malarije
♦ med. tropska malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; (malarija) kvartana z napadi na štiri dni; (malarija) terciana z napadi na tri dni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
malaríja2 -e ž (ȋ)
pog. slikarstvo: zanimati se za malarijo / pokazal mu je svojo najnovejšo malarijo slike, sliko
SSKJ²
malárijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na malárijo: malarijski komar / malarijsko močvirje / malarijski napadi malarični
SSKJ²
malárik -a m (á)
med. kdor ima malarijo: zdravljenje malarikov
SSKJ²
malarín -a m (ȋ)
enoročna sekira s podaljšanim sprednjim delom lista: klestiti veje z malarinom
SSKJ²
málati -am nedov. (ȃ)
pog. slikati: lepo je znal malati
// nižje pog. pleskati1, slikati: danes malamo stanovanje
    málan -a -o:
    soba je bila lani malana / star. malana kamrica poslikana
SSKJ²
málce člen. (ā)
izraža nedoločeno omejitev povedanega: z malce prevelikim veseljem so poslušali; je malce zmedena / samo malce se nasmehni / vratar je malce čudaka
SSKJ²
málček1 -čka m (ȃ)
predšolski otrok, zlasti deček: malček občuduje novi avto; slikanice za naše malčke; šolarji in malčki
// ekspr. (majhen) sin: pri sosedovih so dobili še enega malčka; svojega malčka je izročila sosedi v varstvo
♦ ped. otrok od prvega do tretjega leta starosti
SSKJ²
málček2 [malčək] člen. (ā)
nar. zahodno malo, malce: je malček bolan / malček me je peklo / popij malček kave
SSKJ²
málčica -e ž (ȃ)
predšolska deklica: malčica je z jokom izražala nezadovoljstvo
// ekspr. (majhna) hči: s svojo malčico v vozičku se je odpravila na potep
SSKJ²
málenica -e ž (á)
nar. mlin, zlasti kot prostor: kdo dela v malenici, gospodar ali sin
SSKJ²
malénkost -i ž (ẹ́)
1. kar je malo pomembno, nepomembno: zaradi take malenkosti ni treba hoditi tja; o vsaki malenkosti, ki jo je naredil, je pripovedoval; drobnarije in malenkosti / ekspr. joka, pritožuje se za vsako malenkost
// v povedni rabi izraža majhno pomembnost, nepomembnost: pet milijonov, to res ni malenkost / kot vzklik »Janez, hvala za knjigo.« »Oh, malenkost.«
// v povedni rabi izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: nesti vrečo po stopnicah je njemu, zanj malenkost; vse to opraviti v enem dnevu ni nobena malenkost
2. ekspr. malo pomemben, malo vreden predmet: take malenkosti mu ne moremo podariti; za rojstni dan sem ti kupil to malenkost; vsakokrat je prinesel za otroke kako malenkost
3. pog., z rodilnikom zelo majhna količina: s seboj smo vzeli malenkost hrane / zvečer bi kako malenkost popili / stopi še malenkost stran
4. nav. šalj., v zvezi moja malenkost jaz2: prišli bomo žena, sin in moja malenkost
SSKJ²
malénkosten -tna -o prid. (ẹ́)
nav. ekspr. zelo majhen: stroški so malenkostni; imeti malenkostno prednost
// ki pripisuje malo pomembnim stvarem prevelik pomen: to je malenkosten človek; ne bodi malenkosten / očitati komu malenkostne motive
    malénkostno prisl.:
    načrt bo treba malenkostno popraviti; malenkostno zamerljiv
SSKJ²
malénkostnež -a m (ẹ́)
ekspr. kdor pripisuje malo pomembnim stvarem prevelik pomen: ne bo sitnaril, ker ni malenkostnež / malenkostnež je, zato je hitro užaljen
SSKJ²
malénkostnost -i ž (ẹ́)
nav. ekspr. lastnost, značilnost malenkostnega: malenkostnost okolja ga je ovirala v dejavnosti / težko je prenašal njeno malenkostnost / ogibati se vsake malenkostnosti
SSKJ²
malgáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Malgaše, prebivalce Madagaskarja: malgaški jezik; malgaška književnost
SSKJ²
málha -e [mau̯ha] ž (ȃ)
1. nekdaj preprosta popotna torba za čez ramo: oprtati si malho; iz malhe je molela steklenica; spraviti kaj v malho; imeti kaj v malhi; berač z malho
● ekspr. le izprazni, iztresi svojo malho povej vse, kar želiš povedati; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on; ekspr. če bo tako zapravljal, bo moral kmalu z beraško malho po svetu bo popolnoma obubožal; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
2. ekspr. velik žep, zlasti notranji, pri moškem suknjiču ali plašču: denarnico nosi v malhi
SSKJ²
málhar -ja [mau̯har] m (ȃ)
ekspr. človek z malho: kdo pa je tistile malhar
// berač1, potepuh: na sejmu so se zbrali vsi malharji od blizu in daleč
SSKJ²
málhast -a -o [mau̯hast] prid. (ȃ)
ekspr. po obliki podoben malhi: malhasti žepi
SSKJ²
máli1 -ega m (ȃ)
nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen
// (majhen) sin: dati malega v varstvo sosedi; prišla sem pogledat vašega malega, je rekla teta; mati gre z malim k zdravniku / starši čakajo, da mali zaspijo otroci; prim. majhen, mali2, mala
SSKJ²
máli2 -a -o prid. (ȃ; sam. iz prislova ā)
1. določna oblika od majhen
a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata
b) pog.: mali golaž; malo pivo
c) spori v malih kolektivih; mali narodi
č) topovi z malimi dometi
d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile
e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin
f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija / mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest
g) male in velike napake
h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali
2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo
● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju
♦ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astron. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; glasb. mali f četrti ton v mali oktavi; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet pri katerem igra navadno šest igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka
    máli -a -o sam.:
    pog. ta mali je še v plenicah mali; evfem. ta mali moški spolni ud; mali, pridi sem; evfem. ta mala žensko spolovilo; janez, pisano z malo; malo in veliko se je zbiralo; vzeli so mu še tisto malo, kar je imel; že od malega je tak od otroških let; zastar. z malega je tako navajen od malega, od otroških let; nar. s to stvarjo smo na malem malo je je še ostalo, skoraj smo jo porabili; ekspr. malo po malem je začelo deževati pomalem; v malem je počenjal to, kar so delali drugi v velikem; z malim je zadovoljen; popil je nekaj malega; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; ekspr. zima je bila do malega brez snega skoraj; pog. vredno je po ta malem tisoč evrov najmanj tisoč evrov; Slovenija je Evropa v malem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; 
prim. majhen, mala, mali1, malo, manj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
málica -e ž (ȃ)
1. manjši obrok hrane, ki se jé sredi dopoldneva ali popoldneva: dati delavcem malico; postreči z malico / za malico je imel, pojedel sendvič in jabolko / dopoldanska, popoldanska malica; šolska malica; topla malica / zdaj so na, pri malici malicajo / po malici je pridno delal
● ekspr. to jaz naredim za malico zelo lahko, brez večjega truda
2. nar. kos1, košček: Jera je takoj odrezala malico kruha, ga zavila v predpasnik, zadela motiko in odšla (F. Finžgar)
SSKJ²
málicati -am nedov. (ȃ)
jesti malico: si že malical; posedli so in začeli malicati / malicala sta kruh, namazan z maslom
SSKJ²
maliciózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. hudoben, škodoželjen: pripisovati nasprotniku maliciozne lastnosti / poročila so lažna in maliciozna
    maliciózno prisl.:
    maliciozno se smehljati
SSKJ²
malicióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. hudobnost, škodoželjnost: nasprotnikova malicioznost / tako je delal iz neke malicioznosti
SSKJ²
malìč -íča m (ȉ í)
1. nar. zahodno palček1, škrat: bal se je maličev in čatežev; verjeti v maliče
● ekspr. ni se bal ne maliča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal
2. ekspr., zastar. otrok: nisi več malič; maliči na peči
// majhen človek: bil je tak malič, da ni dosegel do police
SSKJ²
máliček -čka -o prid. (ȃ)
nar. vzhodno zelo majhen: malički otroci
    máličko prisl.:
    maličko naj počaka
SSKJ²
malíčenje -a s (ī)
glagolnik od maličiti: maličenje ideologije, jezika / maličenje resnice / boriti se proti maličenjem in negativnim pojavom v kulturi
SSKJ²
malíčiti -im nedov. (í ȋ)
nav. ekspr. spreminjati naravno, pravilno obliko česa: bolezen mu maliči obraz
// spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: ta avtor maliči jezik; maličiti sistem
// pačiti, potvarjati: ponarejati in maličiti dejstva; maličiti dogodke / zastar. kaj se tako lepotičiš in maličiš
SSKJ²
maligán -a m (ȃ)
1. agr. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah: to žganje ima trideset maliganov
// mn., pog., ekspr. alkoholna pijača: kmalu je začutil učinek maliganov
2. kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z maliganom določiti stopnjo alkohola v vinu
SSKJ²
maligánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na maligan: ugotoviti maligansko stopnjo vina / biti v maliganskem razpoloženju, stanju
SSKJ²
malígen -gna -o prid. (ȋ)
med. nevaren2, škodljiv, poguben, ant. benigen: maligna bula; maligna novotvorba / maligna bolezen
SSKJ²
malignóm -a m (ọ̑)
med. skupek izrojenih malignih celic kakega tkiva: zdravljenje malignomov
SSKJ²
malík -a m (í)
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kip, podoba kot bog: častiti, moliti malike; zažigati kadilo pred malikom / ekspr. zavreči malike opustiti pogansko vero
2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi posnemati: pesnik je postal njihov malik; biti malik zatiranih / narodni malik
3. ekspr. najvišji vzor, ideal: njihov malik je denar
4. star. škrat: nagajivi malik
● sedi, stoji kot malik negibno, togo
SSKJ²
malikoválec -lca [malikovau̯ca] m (ȃ)
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kdor časti malike: bil je malikovalec
2. ekspr. kdor ima koga ali kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalec bogastva, denarja / malikovalec predsednika
SSKJ²
malikoválka -e [malikovau̯ka] ž (ȃ)
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane ženska, ki časti malike: bila je malikovalka
2. ekspr. ženska, ki ima koga ali kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalka stranke
SSKJ²
malikoválski -a -o [malikovau̯ski] prid.(ȃ)
nanašajoč se na malikovalce ali malike: odpraviti malikovalske običaje / malikovalsko ljudstvo / malikovalska ljubezen staršev do edinčka velika in nekritična
    malikoválsko prisl.:
    ljubiti koga (po) malikovalsko
SSKJ²
malikoválstvo -a [malikovau̯stvo] s (ȃ)
čaščenje malikov: izganjati malikovalstvo; razširjenost malikovalstva
SSKJ²
malikovánje -a s (ȃ)
glagolnik od malikovati: malikovanju vdano ljudstvo; zapustiti malikovanje / malikovanje blaga, bogastva, moči
SSKJ²
malikováti -újem nedov. (á ȗ)
1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane častiti malike: ta ljudstva še malikujejo
2. ekspr. zelo občudovati in želeti posnemati: svojega voditelja malikujejo
// imeti za najvišji vzor, ideal: malikovati moč; malikuje preteklost in njene predstavnike / včasih niso tako malikovali črne kave
    malikován -a -o:
    malikovano bitje
SSKJ²
málin -a m (á)
star. mlin: pognati malin; potok goni maline in žage / ostanki starega malina / nesti, peljati v malin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
malína -e ž (í)
1. grmičasta rastlina, ki raste na posekah in v gozdovih, ali njene užitne, navadno rdeče jagode: maline so zelo polne; maline so že zrele; nabirati maline; nasad malin
2. nar. vzhodno murva
SSKJ²
malínast -a -o prid.(í)
po barvi podoben malini: pri tej bolezni ima bolnik malinast jezik; malinaste zavese / malinasta barva
    malínasto prisl.:
    malinasto rdeča volna
SSKJ²
malinják -a m (á)
1. agr. nasad malin: delati v malinjaku
2. bot. grmičasta rastlina z užitnimi, navadno rdečimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih, Rubus idaeus: cvet, plod malinjaka
SSKJ²
malínje -a s (ȋ)
malinovo grmičevje: na poseki raste malinje
SSKJ²
malínov -a -o prid.(í)
nanašajoč se na maline: malinov sok; malinova marmelada / malinov nasad / malinov okus
    malínovo prisl.:
    malinovo rdeč
SSKJ²
malínovec -vca m (í)
osvežujoča pijača iz malinovega soka in vode ali sodavice: piti malinovec / malinovec s slatino
// malinov sok: kupiti steklenico malinovca
// umetno narejen sirup z malinovim okusom:
SSKJ²
malínovje -a s (í)
malinovo grmičevje: na poseki raste malinovje
SSKJ²
málinski -a -o prid. (á)
star. mlinski: malinski kamen; malinsko kolo
SSKJ²
malíški -a -o prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na malike: mališka svetišča / mališki izraz
SSKJ²
malíti -ím nedov. (ī í)
zastar. omalovaževati, podcenjevati: ista dela je nekaj časa malil, nekaj časa pa povzdigoval
SSKJ²
málko prisl. (ā)
star. malo, malce: glas se mu malko trese / prinesi malko drv
SSKJ²
malkontènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. nezadovoljnež, godrnjač: prenapeti malkontenti
SSKJ²
málo prisl. (á)
1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red
// ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič
2. izraža majhno količino ali mero
a) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa; v takem položaju imamo malo upanja na uspeh; v shrambi je le še malo živil; zemlja z malo dušika; z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih
b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti; ne malo, veliko mi je pomagal
// ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo
3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo; še to malo hrane bi nam vzeli?
4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna
5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben; to me niti malo ne zanima; tudi malo se ni zmenil zanjo
6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo; to me ni malo razveselilo
7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv; pri delu je priden, le malo neroden je še; malo čudno se mi zdi; danes pridi malo prej; malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka
● pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali2, malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo
SSKJ²
malo...1 ali málo... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na mali, majhen: malokalibrski, malolastniški, malolitražen; malomeščan
SSKJ²
malo...2 ali málo... prvi del zloženk (á)
nanašajoč se na malo: maločlenar, malokrvnost; malokateri
SSKJ²
malobeséden -dna -o prid. (ẹ̑)
redkobeseden: malobeseden človek; postal je malobeseden
// knjiž. ki obsega malo besed: malobeseden odgovor
SSKJ²
malobesédnost -i ž (ẹ̑)
redkobesednost: njegovo malobesednost je bolj cenil kot zgovornost nekaterih drugih znancev / malobesednost odgovora
SSKJ²
malobrížen -žna -o prid. (ī)
star. ki kaže malo zanimanja, ravnodušen: pripovedovati malobrižnim ljudem; malobrižen do dela; malobrižen za življenje okrog sebe / hoditi z malobrižnim korakom
    malobrížno prisl.:
    malobrižno odgovoriti
SSKJ²
malobrížnost -i ž (ī)
star. lastnost, značilnost človeka, ki kaže malo zanimanja, ravnodušnost: malobrižnost do vsega / bolezen se je ponovila zaradi bolnikove malobrižnosti; z malobrižnostjo povzročiti nesrečo z malomarnostjo
SSKJ²
máloburžoázen -zna -o [tudi máloburžuázən] prid. (ȃ-ȃ)
knjiž. drobnoburžoazen, malomeščanski: maloburžoazni sloji / maloburžoazni filistri
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
malocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
vrtn. ki ima malo cvetov: malocvetna cvetlica
// ki ima majhne cvete: malocvetne in velikocvetne begonije
♦ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum
SSKJ²
maločlénar -ja m (ẹ̑)
nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz malo členov, Oligomeria: mnogočlenarji in maločlenarji
SSKJ²
málodanè člen. (á-ȅ)
skoraj: igra je malodane pri kraju; malodane vsi so proti
SSKJ²
malodóbrn -a -o prid. (ọ̄)
zastar. ničvreden, malovreden: malodobrn človek; v tatvino ga je zapeljala njegova malodobrna družba / tako dokazovanje je malodobrno
SSKJ²
malodúšen -šna -o prid.(ū ȗ)
ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: malodušen človek; ne bodimo malodušni; postati malodušen / malodušne misli; delati kaj z malodušnim srcem
    malodúšno prisl.:
    malodušno govoriti
    malodúšni -a -o sam.:
    govoril je tako odločno, da so se tudi najbolj malodušni nekoliko pomirili; v njegovem govorjenju je bilo nekaj malodušnega
SSKJ²
malodúšje -a s (ȗ)
stanje človeka, ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: kljub neuspehu ga ni prevzelo malodušje; malodušje je zajelo vso skupino; kazati, vzbujati malodušje; pretirana samozavest in malodušje
SSKJ²
malodúšnež -a m (ȗ)
ekspr. malodušen človek: biti malodušnež; med branilci ni bilo niti enega malodušneža; vzdramiti malodušneže
SSKJ²
malodúšnost -i ž (ū)
lastnost, značilnost malodušnega človeka: boriti se proti malodušnosti tovarišev / po neuspehu se ga je lotila malodušnost; premagati malodušnost / iz malodušnosti je opustil študij
SSKJ²
malojéden -dna -o prid. (ẹ̄)
star. ki malo je: malojeden človek
SSKJ²
málokàj máločésa zaim. (á-ȁ á-ẹ̄)
nav. ekspr. izraža precej majhno količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: v tem kraju se je v desetih letih malokaj spremenilo; v maločem se loči od drugih
SSKJ²
málokàk -a -o zaim. (á-ȁ)
star. malokateri: malokak fant njegovih let je bil tako pogumen
SSKJ²
málokalíbrski -a -o prid. (ȃ-í)
šport., voj. ki ima v svoji vrsti najmanjši kaliber: malokalibrski top; malokalibrska puška; malokalibrsko orožje / prvenstvo v malokalibrskem streljanju v streljanju z malokalibrskim orožjem
SSKJ²
málokàm prisl. (á-ȁ)
izraža precej majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: živela je zase in je le malokam šla
SSKJ²
málokatéri -a -o zaim. (á-ẹ̄)
izraža precej majhno število oseb ali stvari iz določene vrste: v malokateri knjigi je opis tako živ; sam.: malokatera se ga spomni; všeč mu je kakor malokatera zelo
SSKJ²
málokatérikrat prisl. (á-ẹ̄)
star. malokrat, malokdaj: taka priložnost se malokaterikrat ponovi
SSKJ²
málokdàj prisl. (á-ȁ)
izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: malokdaj je bolan
● bila je zgovorna kakor malokdaj zelo
SSKJ²
málokdó málokóga zaim. (á-ọ̄)
izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: malokdo se ga še spomni; ta pot je malokomu znana
● pripovedovati je znala kakor malokdo zelo dobro
SSKJ²
málokjé prisl. (á-ẹ̄)
izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: malokje točijo boljše vino
● za otroke je poskrbljeno kakor malokje zelo
SSKJ²
málokméčki -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
nanašajoč se na male kmete ali male kmetije: malokmečka proizvodnja / malokmečko posestvo
SSKJ²
málokrat prisl. (á)
izraža malo ponovitev: le malokrat se srečava
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
malokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
1. med. ki ima zmanjšano količino krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: malokrven bolnik
2. publ. slabokrven, anemičen: otrok je malokrven in mora v okrevališče
// knjiž. neizrazit, medel: malokrvne osebe v delu; njegova dramatika je čedalje bolj malokrvna
SSKJ²
malokŕvnost -i ž (ŕ)
1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti
2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti
// knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov
SSKJ²
málolastníški -a -o prid. (ȃ-ȋ)
drobnolastniški: malolastniška posest; malolastniška proizvodnja / malolastniško kmetijstvo
SSKJ²
maloléten -tna -o prid. (ẹ̑)
zastar. ki (še) ni polnoleten; mladoleten: maloletni zločinec
SSKJ²
málolitrážen -žna -o prid. (ȃ-ȃ)
avt. žarg., navadno v zvezi z avtomobil katerega motor ima majhno gibno prostornino, kubaturo:
SSKJ²
malomáren -rna -o prid., malomárnejši (á ā)
ki dela kaj brez prave volje, pazljivosti, zanimanja: malomaren učenec; pri delu je bil malomaren / izdelava obleke je zelo malomarna; malomarno uradovanje
// ravnodušen, brezbrižen: prizadeval si je, da bi bil čim bolj malomaren, a roke so se mu tresle; biti malomaren do koga / reči z malomarnim glasom; kazal je malomaren obraz
    malomárno prisl.:
    malomarno delati, govoriti, hoditi; malomarno je zamahnil z roko
SSKJ²
malomárnež -a m (ȃ)
ekspr. malomaren človek: učiteljica mu je rekla, da je največji malomarnež v razredu
SSKJ²
malomárnica -e ž (ȃ)
ekspr. malomarna ženska:
SSKJ²
malomárnost -i ž (á)
lastnost, značilnost malomarnega človeka: učiteljica je očitala učencu malomarnost; malomarnost pri delu / napako je spregledal iz malomarnosti / sprva je kazal malomarnost do svoje nove znanke / jezikovne malomarnosti
♦ pravn. uboj iz malomarnosti
SSKJ²
malomésten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. malomeščanski: malenkostni in malomestni obziri; bil je nekoliko malomesten; malomestna jara gospoda; malomestne navade; malomestna opravljivost
// nanašajoč se na majhno mesto: zgodba se dogaja v velikomestnem in malomestnem okolju
SSKJ²
malomeščàn in malomeščán -ána m (ȁ á; ȃ)
1. soc. pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani
2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani
3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan
SSKJ²
malomeščánka -e ž (ȃ)
1. soc. pripadnica drobne buržoazije: poročil se je z malomeščanko
2. slabš. samozadovoljna družbeno brezbrižna ženska: ti si velika malomeščanka
SSKJ²
malomeščánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na malomeščane ali malomeščanstvo: malomeščanske družine; malomeščanske množice / malomeščanski filister; zdel se mu je preveč malomeščanski / malomeščanski okus; malomeščanska miselnost
SSKJ²
malomeščánstvo -a s (ȃ)
1. soc. lastniki proizvajalnih sredstev, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; drobna buržoazija: obrtniško malomeščanstvo; slovensko malomeščanstvo; malomeščanstvo in delavstvo
2. nav. slabš. miselnost, lastnosti malomeščanov: ne more se otresti svojega malomeščanstva / očitati komu malomeščanstvo
SSKJ²
malomeščánščina -e ž (ȃ)
publ. miselnost, lastnosti malomeščanov; malomeščanstvo: to je malomeščanščina; boriti se proti malomeščanščini okolice; malomeščanščina v osebnih in družbenih odnosih
SSKJ²
malomíselnost -i [malomisəlnost] ž (ȋ)
knjiž. lastnost človeka, ki malo misli, premišljuje: kritik je s hotenim neumevanjem dela podpiral malomiselnost bralcev / malomiselnost gledališkega repertoarja brezidejnost, medlost
SSKJ²
málone člen. (á)
skoraj: odšli so malone vsi
SSKJ²
málonémški -a -o prid. (ȃ-ẹ́)
zgod. nanašajoč se na politično gibanje za združitev Nemcev brez Nemcev v Avstro-Ogrski: malonemški načrt združenja nemških držav okoli Prusije / malonemška stranka
SSKJ²
máloobmêjen -jna -o prid. (ȃ-ē)
nanašajoč se na obmejno območje sosednjih sodelujočih držav: maloobmejni promet / maloobmejna dovolilnica / maloobmejni prehod je zdaj postal mednarodni prehod
♦ pravn. maloobmejni sporazum
SSKJ²
máloodjèm -éma m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́)
elektr. odjem električnega toka nizke napetosti: tarifne postavke za maloodjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
malopomémben -bna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. nepomemben: malopomemben človek; zvrstilo se je mnogo malopomembnih dogodkov; malopomembna podrobnost; nobena stvar mu ni bila majhna in malopomembna
SSKJ²
malopomémbnost -i ž (ẹ̄)
knjiž. nepomembnost: navidezna malopomembnost vprašanja / malopomembnost posameznika v teh dogodkih
SSKJ²
máloposéstniški -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
nanašajoč se na ljudi, ki imajo majhno posestvo, lastnino: maloposestniška proizvodnja; maloposestniško kmetijstvo / ekspr. maloposestniške navade, tendence; maloposestniška občutja
SSKJ²
máloprêj in málo prêj prisl. (á-ȇ)
izraža majhno časovno odmaknjenost (v preteklosti): maloprej si govoril drugače; vrnil se je maloprej
SSKJ²
malopríd -a m (ȋ)
star. ničvreden človek, malopridnež: treba bi bilo kaznovati tega maloprida
SSKJ²
maloprída1 -e ž (ī)
star. ničvreden človek, malopridnež: s to maloprido se že ne boš omožila
SSKJ²
maloprída2 -- m (ī)
star., v imenovalniku ali tožilniku ničvreden človek, malopridnež: razglasiti koga za maloprida / ti maloprida ti tak
SSKJ²
malopríden -dna -o prid., maloprídnejši (í ī)
1. ekspr. ničvreden, malovreden: malopriden človek; malopriden sin / zabavati se z malopridnimi ženskami vlačugami, prostitutkami / sovražil je pokvarjenost malopridnega sveta / zašel je na malopridno pot
2. zastar. ki ne daje veliko koristi: ob poti raste malopridno grmovje
SSKJ²
maloprídnež -a m (ȋ)
ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži
// človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna
SSKJ²
maloprídnica -e ž (ȋ)
ekspr. ničvredna, malovredna ženska: malopridneži in malopridnice / kot nagovor kod se potepaš, malopridnica / v mladih letih je bila malopridnica vlačuga, prostitutka
SSKJ²
maloprídnik -a m (ȋ)
star. ničvreden človek, malopridnež: to je največji malopridnik med nami; nimamo opravka z dobrimi ljudmi, ampak z malopridniki
// človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bo kaznovati malopridnike, ki so lovili ptiče
SSKJ²
maloprídnost -i ž (í)
1. ekspr. lastnost, značilnost malopridnega, ničvrednega človeka: njegova malopridnost ni poznala meje / ti fantje so cvet malopridnosti; imeli so ga za zgled malopridnosti
2. star. ničvredno, malovredno dejanje: naredil sem malopridnost; poskušal je, da se malopridnost ne bi razvedela
3. ekspr. ničvreden, malovreden človek: tej malopridnosti se vse posreči prej kot drugim ljudem / kot nagovor le pazi se, ti malopridnost ti taka
SSKJ²
maloprodája -e ž (ȃ)
trg. prodaja na drobno: kmetijska zadruga se ukvarja tudi z maloprodajo vina / cena izdelka v maloprodaji / stvar se prodaja v maloprodajah v trgovinah na drobno
SSKJ²
maloprodájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na maloprodajo: maloprodajni prometni davek; maloprodajna cena cena na drobno / trgovsko podjetje z razširjeno maloprodajno mrežo / maloprodajna trgovina
SSKJ²
malôra1 in malóra -e ž (ȏ; ọ̑)
nar. zahodno, v zvezah: podjetje je šlo v maloro je propadlo; poslati koga v maloro zelo grobo ga zavrniti
SSKJ²
malôra2 in malóra medm. (ȏ; ọ̑)
pog. izraža podkrepitev trditve: malora, kako sem ga polomil
SSKJ²
malorúski -a -o prid. (ȗ)
star. ukrajinski: maloruski jezik / maloruske stepe
SSKJ²
malorúščina -e ž (ȗ)
star. ukrajinščina
SSKJ²
malosemeníščnik -a m (ȋ)
gojenec malega semenišča: biti sprejet med malosemeniščnike
SSKJ²
málosêrijski -a -o prid.(ȃ-é)
nanašajoč se na izdelavo v majhnih serijah: maloserijski izdelek / maloserijska proizvodnja
    málosêrijsko prisl.:
    ta izdelek proizvaja podjetje maloserijsko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
malosláven -vna -o prid. (á ā)
nav. ekspr. ki uživa slab sloves, neslaven: maloslaven kraj; maloslavne dobe v zgodovini
    maloslávno prisl.:
    maloslavno končati življenje
SSKJ²
máloslikôven -vna -o prid. (ȃ-ō)
fot. nanašajoč se na uporabo filmskega traku širine 35 mm: maloslikovni fotografski aparat; maloslikovni projektor; maloslikovna kamera / v sedanjem času se je zelo razvila maloslikovna fotografija / maloslikovni format format posnetka z mero 24 × 36 mm
SSKJ²
malosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
star. malodušen, neodločen2: biti, postati malosrčen; strah ga je naredil malosrčnega / imeti malosrčen značaj
SSKJ²
malosŕčnost -i ž (ȓ)
star. malodušnost, neodločnost: obšla ga je silna malosrčnost; trpljenje in nadloge so ga pahnile v malosrčnost / literaturo je prevzela neka apatična malosrčnost
SSKJ²
málost tudi malóst -i ž (á; ọ̑)
1. star. kar je malo pomembno, nepomembno; malenkost: tu pa tam je opozoril na kako malost; ob malostih okoli sebe ne vidi velikih stvari; ne mara se ukvarjati z malostmi
// malo pomemben, malo vreden predmet: s to malostjo sem se te spomnil za rojstni dan
2. zastar. lastnost, značilnost majhnega; majhnost: malost moje domovine; številčna veličina in malost / polašča se ga čustvo malosti
SSKJ²
málostanovánjski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
grad., nekdaj nanašajoč se na stanovanje, ki obstoji samo iz kuhinje, sobe in pritiklin: malostanovanjske hiše
SSKJ²
málosten tudi malósten -tna -o prid. (á; ọ̑)
star. malenkosten: malostni ostanki nekdanjega trdnega zidu / malostni ljudje
SSKJ²
maloščetínec -nca m (ȋ)
nav. mn., zool. mnogočlenarji, ki imajo na členih malo ščetin, Oligochaeta: prehranjevati se z maloščetinci; deževniki in drugi koristni maloščetinci
SSKJ²
malošólar -ja m (ọ̑) do 2000
učenec male šole: vzgojiteljica malošolarjev; angleščina, plavanje za malošolarje
SSKJ²
maloštevílen -lna -o prid. (ȋ)
publ. ki obstaja v majhnem številu: maloštevilne hiše; skrbno je hranila njegova maloštevilna pisma; taka najdišča so maloštevilna redka / veliki in maloštevilni narodi majhni
SSKJ²
maloštevílnost -i ž (ȋ)
publ. lastnost, značilnost maloštevilnega: maloštevilnost figur na sliki; maloštevilnost podatkov o pesnikovem življenju / maloštevilnost naroda majhnost
SSKJ²
malôta -e ž (ó)
zastar. malenkost: sprla sta se zaradi malote / mravelj zaradi njih malote ne razločimo na daljavo majhnosti
SSKJ²
malôten -tna -o prid. (ó)
zastar. malenkosten, majhen: to so le malotne napake; vse se mu je zdelo malotno in nepomembno / ljudje malotnega značaja
SSKJ²
maloúmen -mna -o prid. (ú ū)
evfem. nespameten, neumen: maloumen človek / slabo in maloumno literarno delo; maloumno govorjenje
    maloúmno prisl.:
    zakaj si se tako maloumno napil
SSKJ²
maloúmnost -i ž (ú)
evfem. nespametnost, neumnost: to dejanje kaže njegovo maloumnost / v svoji maloumnosti je marsikdaj slabo ravnal
SSKJ²
maloúpnost -i ž (ū)
star. malodušje: biti nagnjen k maloupnosti; toniti v maloupnost
SSKJ²
malovár -ja m (ā)
nar. zahodno kdor pomaga zidarju: najeti je bilo treba več malovarjev
SSKJ²
malovážen -žna -o prid. (á ā)
knjiž. nevažen: malovažen človek / pogovarjati se o malovažnih stvareh / reči z malovažnim glasom brezbrižnim
    malovážno prisl.:
    malovažno kaj reči
SSKJ²
malovážnost -i ž (á)
knjiž. lastnost, značilnost malovažnega: malovažnost vsega, kar je dosegel
SSKJ²
malovédnež -a m (ẹ̑)
star. nevednež: ko sem ga spoznal, je bil resničen malovednež
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
malovéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ekspr. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj: maloveren je bil ob tem pripovedovanju
2. rel. ki nima trdne vere: maloverni in neverni ljudje
    malovérno prisl.:
    maloverno se je nasmehnil, ko mu je pripovedovala o lepi prihodnosti
SSKJ²
malovérnež -a m (ẹ̑)
ekspr. maloveren človek: nekateri maloverneži so izgubili pogum; prepričal je še zadnje maloverneže
SSKJ²
malovérnost -i ž (ẹ́)
ekspr. lastnost, značilnost malovernega človeka: malovernost nekaterih boječih ljudi / novo delo je začel z nekako malovernostjo in negotovostjo
SSKJ²
malovréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar
2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka
SSKJ²
malovrédnež -a m (ẹ̑)
ekspr. malovreden človek: ne verjemi temu malovrednežu
SSKJ²
malovrédnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: spoznati se z malovrednico
SSKJ²
malovrédnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost malovrednega: malovrednost del, ki jih ta kritika obravnava / padel je na dno malovrednosti in malopridnosti
SSKJ²
malozavéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. malo zaveden: malozavedne množice
SSKJ²
málta -e [mau̯ta in malta] ž (ȃ)
gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto; opeke so vezane z malto; strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa / apnena malta
♦ grad. podaljšana malta iz peska, vode, apna in cementa
SSKJ²
máltar -ja [mau̯tar in maltar] m (ȃ)
kdor dela malto: najeti bi moral še dva maltarja
// slabš. zidar: šel je med maltarje
SSKJ²
maltárka -e [tudi mau̯tarka] ž (ȃ)
posoda za malto: zajeti iz maltarke
SSKJ²
maltáza -e ž (ȃ)
biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj sladnega sladkorja v grozdni sladkor: maltaza črevesnega soka
SSKJ²
málten -tna -o [mau̯tən in maltən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na malto: maltne plasti na steni / maltno vezivo
SSKJ²
maltéški -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezah: film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; rel. malteški križ križ z zarezami na koncu krakov; malteški viteški red viteški red, ki se ukvarja zlasti z oskrbo revnih, pomoči potrebnih
SSKJ²
maltežàn in maltežán -ána m (ȁ á; ȃ)
rel. član malteškega viteškega reda: maltežani in templjarji
SSKJ²
maltón -a m (ọ̑)
grad. toplotnoizolacijski material iz malte in nasekljane slame: plast maltona; podlaga za pod iz maltona
SSKJ²
maltóza -e ž (ọ̑)
kem. disaharid, pridobljen iz škroba, sladni sladkor: razgraditi se do maltoze; maltoza in saharoza / živila z visoko vsebnostjo maltoze
SSKJ²
maltretíranje -a s (ȋ)
knjiž. grdo ravnanje, trpinčenje: po dolgem zasliševanju in maltretiranju so ga odpeljali v zapor
SSKJ²
maltretírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. grdo ravnati s kom, trpinčiti: maltretirati delavce, jetnike, podrejene
SSKJ²
maltuzianízem -zma m (ī)
soc. teorija, po kateri število ljudi hitreje narašča kot možnosti za pridobivanje hrane: pristaš maltuzianizma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
maltuziánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na maltuzianizem: maltuzianski pesimizem / maltuzianska teorija
SSKJ²
málus -a m (ȃ)
1. odbitek pri pokojnini, navadno zaradi krajše delovne dobe: trajni malus; pokojnina brez malusov; malusi in bonusi
2. odbitek pri izplačilu zavarovalnine avtomobilskega zavarovanja: izguba zaradi malusa / sistem bonusov in malusov pri zavarovalnicah
SSKJ²
málva -e ž (ȃ)
vrtn. okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti; slezenovec
SSKJ²
malvazíja in malvázija -e ž (ȋ; á)
1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazija je dobro obrodila; vinograd malvazije
2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
SSKJ²
malvázijec in malvazíjec -jca m (á; ȋ)
zastar. kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca
SSKJ²
malverzácija -e ž (á)
knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja
SSKJ²
malverzánt -a m (ā á)
knjiž. kdor kaj poneveri, goljufa: ugotovili so, da je malverzant
SSKJ²
máma -e ž (á)
v družinskem okolju ženska v odnosu do svojega otroka: mama peče kruh; pokliči mamo; z mamo je šel v trgovino / kot nagovor mama, igraj se z nami; v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama / stara mama stara mati, babica
● ekspr. partizanska mama ženska, ki je požrtvovalno skrbela za partizane
SSKJ²
mamán in mamá -- ž (ȃ)
star., v meščanskem okolju mama, mati: hči je podobna svoji maman; dobrodušna maman
SSKJ²
mámba -e ž (ȃ)
zool. dolga in zelo strupena afriška kača, Dendroaspis: pik mambe / zelena mamba / pog. pijan je kot mamba zelo
SSKJ²
mámbo -a m (ȃ)
ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube: plesati mambo; glasba mamba
// skladba za ta ples: glasovi mamba
SSKJ²
mamelúk -a m (ȗ)
1. zgod., nekdaj vojak enote turško-egiptovske vojske v Egiptu, ki si je pridobila oblast: oddelek mamelukov
// konjenik Napoleonove telesne garde iz Egipta: hraber mameluk
2. knjiž., slabš. kdor služi tujim političnim interesom: nemškutarski mameluk
SSKJ²
mamelúški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na mameluke: mameluška konjenica / mameluška vdanost
SSKJ²
mámi -- ž (ȃ)
ljubk. mama, mati: mami me bo peljala v šolo / naša dobra, draga mami / kot nagovor: mami, počakaj; hvala, mami
SSKJ²
mámica -e ž (ā)
ljubk. mama, mati: otrok se dobrika mamici / kot nagovor dober večer, mamica / stara mamica stara mati, babica
● ekspr. obleka za bodoče mamice za noseče ženske
SSKJ²
mámičin -a -o (ā)
svojilni pridevnik od mamica: mamičin glas
SSKJ²
mámika -e ž (ā)
nar. štajersko mama, mati: otrok kramlja z mamiko / kot nagovor draga mamika / ženska je naredila vtis ljubeznive mamike
SSKJ²
mamílar -ja m (ȋ)
kdor je zasvojen z mamili; narkoman: zdravljenje mamilarjev
SSKJ²
mamílarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mamilarje; narkomanski: mamilarski kartel; mamilarska mafija, tolpa, združba / mamilarski baron, kralj / balkanska mamilarska pot
SSKJ²
mamiláš -a m (á) pog.
kdor je zasvojen z mamili; narkoman: tolpa mamilašev; naselje velja za leglo mamilašev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mamiláški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na mamilaše; narkomanski: mamilaški posli; mamilaška mafija, naveza
SSKJ²
mamílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na omamljanje: mamilen učinek / mamilno sredstvo
SSKJ²
mamílo -a s (í)
sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati mamila; vbrizgati mamilo; močno mamilo; tihotapci mamil / vpliv mamil na mladino; navajenost na mamila / ekspr. v vinu je iskal mamila svojim bolečinam utehe
SSKJ²
mámin -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mamo: mamin brat; mamini čevlji / mamin smehljaj / mamina smrt
● otr. sinek, si kaj mamin ali imaš rad mamo; iron. mamin ljubljenček, sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant
SSKJ²
mamíti in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ī á; á ȃ)
1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami
2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto
    mamèč -éča -e:
    mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
SSKJ²
mámka -e ž (ā)
1. ljubk., zlasti v kmečkem okolju starejša (poročena) ženska, navadno gospodinja; mati: iz kuhinje je prišla mamka / kot nagovor kaj bo dobrega, mamka / na klopeh po parku so sedele mamke in botre
2. ljubk. mama, mati: moja mamka me ima zelo rada / kot nagovor stori, mamka, kakor želiš
3. v medmetni rabi, v zvezi (sveta) mamka božja izraža začudenje, nejevoljo: (sveta) mamka božja, ali je to mogoče, je kriknila
SSKJ²
mámljenje -a s (á)
glagolnik od mamiti: rad se je spominjal mamljenj, ki jih je povzročala njena bližina / bila je gluha za njegovo mamljenje
SSKJ²
mamljív -a -o prid., mamljívejši (ī í)
1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje
2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva
    mamljívo prisl.:
    rože so mamljivo dišale; mamljivo je govoril
SSKJ²
mamljívost -i ž (í)
značilnost mamljivega: mamljivost njene bližine / knjiž. mamljivost širokega sveta privlačnost, vabljivost
SSKJ²
mamográf -a m (ȃ) med.
aparat za rentgensko slikanje dojk: ambulanta je dobila nov mamograf; preiskava z mamografom
SSKJ²
mamografíja -e ž (ȋ) med.
rentgensko slikanje dojk: preventivni pregled dojk z mamografijo; vabilo na presejalno mamografijo
SSKJ²
mamográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mamograf ali mamografijo: mamografski aparat; mamografski pregled; mamografska preiskava; odčitavanje mamografskih slik
SSKJ²
mamográm -a m (ȃ) med.
rentgenska slika dojke, narejena z mamografom: odčitavanje mamogramov; na rutinskem pregledu z mamogramom so ji odkrili raka
SSKJ²
mámon -a m (ȃ)
knjiž., ekspr. bogastvo, denar: mamona ima dovolj
● ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; okužiti se z mamonom postati pohlepen po bogastvu, denarju
SSKJ²
mamonízem -zma m (ī)
knjiž. pohlep po bogastvu, denarju: obsojati, zagovarjati mamonizem
SSKJ²
mamotóm -a m (ọ̑) med.
naprava za vakuumski odvzem tkiva v dojkah: na onkološkem inštitutu je začel delati nov mamotom
SSKJ²
mámut -a m (ȃ)
pal. izumrli slon iz ledene dobe: najdbe okostij mamutov; ledenodobni lovci na mamute
SSKJ²
mámutov -a -o (ȃ)
pridevnik od mamut: mamutovi okli
SSKJ²
mámutovec tudi mamútovec -vca m (ȃ; ȗ)
bot. veliko parkovno iglasto drevo; sekvoja: mogočen mamutovec; sečnja mamutovcev
SSKJ²
mámutski -a -o prid. (ȃ)
ekspr. nenavadno velik, velikanski: mamutski tanker / mamutsko podjetje / publ. mamutska skakalnica v Planici velika (smučarska) skakalnica
♦ strojn. mamutska črpalka črpalka za črpanje vode iz tal z vpihavanjem zraka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mána -e ž (ā)
1. sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice: čebele nabirajo mano; hojeva mana; listna mana
2. po bibliji snov, ki jo je Bog pošiljal Izraelcem za hrano v puščavi na poti v Palestino: nabirati mano; kakor sladko mano so sprejeli vsako njegovo besedo; pren., ekspr. to je bila prava mana za njegov želodec
SSKJ²
manager ipd. gl. menedžer ipd.
SSKJ²
mánce mánc ž mn. (ȃ)
igr., v zvezi z igrati se, iti se, loviti se loviti se (slepe miši): z otroki se igra mance; na igrišču smo se šli mance / otroci so lovili mance
● ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito
SSKJ²
manchestrski -a -o [mênčestərski tudi ménčestərski] prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na Manchester: manchestrska industrija
♦ ekon. manchestrski liberalizem gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji
SSKJ²
manchestrstvo -a [mênčestərstvo tudi ménčestərstvo] s (ȇ; ẹ̑)
ekon. gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji:
SSKJ²
mandála -e ž (ȃ) v hinduizmu in budizmu
okrogla slika, ki simbolično predstavlja vesolje: risati mandalo; peščena mandala
SSKJ²
mandánt -a m (ā á)
pravn. kdor da, izda mandat: mandant išče mandatarja
SSKJ²
mandarín -a m (ȋ)
v stari Kitajski višji državni uradnik: pripeljali so ga pred mandarina; mandarin najvišje stopnje
SSKJ²
mandarína -e ž (ȋ)
južno drevo ali grm s kratkopecljatimi listi in belimi cveti v šopih ali njen pomaranči podoben sad: kupiti kilogram mandarin; mandarine in pomaranče
SSKJ²
mandarínka -e ž (ȋ)
zool. raca z velikim pisanim perjem na glavi, ki živi v vzhodni Aziji, Aix galericulata: živalski vrt je nabavil mandarinko
SSKJ²
mandarínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mandarine: mandarinski plašč / delati kaj z mandarinskim mirom
SSKJ²
mandarínščina -e ž (ȋ)
uradni jezik Kitajske: mandarinščino govoriti v šolah, na radiu, televiziji
SSKJ²
mandát -a m (ȃ)
1. pravn. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat
// listina o tej pogodbi: pokazal je mandat
2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati se mandatu; dati, dobiti, podaljšati mandat; poslanski mandat; mandat članov upravnega odbora / sprejeti, vrniti mandat za sestavo nove vlade
3. zgod., med obema vojnama pooblastilo, ki ga da mednarodna organizacija določeni državi za upravljanje kakega ozemlja: dati državi mandat nad deželo
// ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije: Palestina je po prvi svetovni vojni postala britanski mandat / na ozemlju bivšega francoskega mandata
4. zgod. ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje: izdati mandat; cesarjev mandat; mandat o tiskanju knjig
SSKJ²
mandatár -ja m (ā)
kdor dobi mandat: mandatar za sklenitev pogodbe / mandatar za sestavo vlade
SSKJ²
mandáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mandat: mandatna doba voljenih funkcionarjev / bivše kolonije izročiti v mandatno upravo
♦ pravn. mandatni postopek civilni postopek, v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; mandatna kazen denarna kazen, ki se izreče in plača na kraju samem; mandatna pogodba pogodba o opravljanju poslov za druge, naročilo; zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije
    mandátno prisl.:
    mandatno kaznovati koga
SSKJ²
mandátor -ja m (ȃ)
kdor da, izda mandat; mandant: mandator išče mandatarja
SSKJ²
mándelj -na in -dlja [mandəlj] m (á)
1. sad mandljevca, zlasti njegovo jedrce: jesti, lupiti mandeljne; praženi, sesekljani mandeljni
♦ bot. grenki mandelj ki ima zelo grenka jedrca, Amygdalus communis var. amara
2. nav. mn. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: odstraniti mandeljne; vnetje mandeljnov
SSKJ²
mandeljast gl. mandeljnast gl. mandljast
SSKJ²
mándeljc -a [mandəljc] m (ȃ)
1. star. (živalski) samec, navadno zajec: k zajklji so spustili mandeljca / ekspr. ali je mandeljc ali babica
2. nav. mn., pog., slabš. mož, fant: te tri mandeljce bomo pa že ugnali
SSKJ²
mándeljnast -a -o [mandəljnast] prid.(á)
podoben mandeljnu: mandeljnasta oblika / mandeljnaste oči
    mándeljnasto prisl.:
    mandeljnasto oblikovane oči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mándeljnov -a -o [mandəljnov-] prid. (á)
nanašajoč se na mandelj: mandeljnov cvet; mandeljnov les; mandeljnovo olje / mandeljnova potica
♦ kozm. mandeljnovo mleko čistilno mleko iz mandeljnovih jedrc, rastlinskega olja
SSKJ²
mándeljnovec -vca [mandəljnovəc] m (á)
drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: nasad mandeljnovcev
SSKJ²
mándi -ja m (ȃ)
otr. kunec, zajec: naš mandi je ušel / pri klicanju mandi, mandi, je vabil zajčka k mreži / kot vzklik mandi te gleda
SSKJ²
mandióka -e ž (ọ̑)
bot. maniok: pridelovati, saditi veliko mandioke / kos mandioke
SSKJ²
mándljast -a -o prid. (á)
podoben mandeljnu: mandljaste oči
SSKJ²
mándljev -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na mandelj: mandljeva jedrca; mandljevo olje / mandljeva potica / mandljevo milo
2. mandeljnast, mandljast: mandljeve oči
SSKJ²
mándljevec -vca m (á)
drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: cvetoči mandljevci; nasad mandljevcev
SSKJ²
mandóla -e ž (ọ̑)
glasb., nekdaj mandolini podobno glasbilo z nižjim tonskim obsegom: igrati na mandolo
SSKJ²
mandolát -a m (ȃ)
gastr. slaščica iz mandeljnov, medu, beljakov, sladkorja, obdana z oblati: kupiti, pripraviti mandolat; ponuditi rezino mandolata
SSKJ²
mandolína -e ž (ȋ)
glasbilo hruškaste oblike s strunami, na katere se brenka s ploščico: brenkati, igrati na mandolino; zvoki mandoline / peti ob spremljavi mandoline
SSKJ²
mandoliníst -a m (ȋ)
kdor igra (na) mandolino:
SSKJ²
mandrágola -e ž (á)
knjiž. mandragora: pripraviti napoj iz korenine mandragole
SSKJ²
mandrágora -e ž (á)
bot. strupena sredozemska rastlina z močno odebeljeno korenino, zelenkasto belimi cveti in rumenimi jagodami, Mandragora officinarum: omamljati z mandragoro; korenina mandragore / narediti ljubezensko pijačo iz mandragore
SSKJ²
mandránje -a s (ȃ)
mendranje: mandranje trave
SSKJ²
mandráti -ám nedov. (á ȃ)
mendrati: mandrati travo / razdražena žival ga je podrla in mandrala po njem / ves nestrpen je mandral po hiši
SSKJ²
mándrija -e ž (ȃ)
nar. primorsko kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom: mandrije v tržaškem Bregu
SSKJ²
mandrijár -ja m (ā)
nar. primorsko lastnik mandrije: mandrijarji prodajajo na trgu zelenjavo
SSKJ²
mandríl -a m (ȋ)
zool. kratkorepa afriška opica s pisano dlako in kožo, Mandrillus sphinx:
SSKJ²
mandžúrski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Mandžujce ali Mandžurijo: mandžurska industrija / mandžurski jezik
SSKJ²
manekén -a m (ẹ̑)
kdor na modnih revijah, fotografijah prikazuje oblačila, oblečen vanje: na reviji sodeluje veliko manekenov in manekenk
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
manekénka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki na modnih revijah, fotografijah prikazuje oblačila, oblečena vanje: rada bi postala manekenka; hodi kot manekenka
SSKJ²
manekénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na manekene: manekenske sposobnosti / manekenska postava
SSKJ²
manekénstvo -a s (ẹ̑)
dejavnost manekenov: opravlja manekenstvu soroden posel; dolgo je izbirala med baletom in manekenstvom
SSKJ²
manéver -vra m (ẹ́)
1. razporejanje in premikanje vojaških enot za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: izvesti manever; hiter manever / četa je napravila manever / obkolitveni manever; slepilni manever za prevaranje nasprotnika / manever pred golom
2. sprememba smeri, načina vožnje za dosego česa: opraviti navigacijske manevre; z domiselnim manevrom se je s svojim avtomobilom vrinil med dve večji vozili; združevalni manever dveh satelitov; pren. miselni manever
3. nav. slabš. dejanje, ravnanje, s katerim se prikrito hoče kaj doseči: ta panika je le manever; manever pri predsedniku se mu je posrečil; spustiti se v kak manever; finančni, politični, propagandni, volilni, zakulisni manever
4. mn., voj. velika preizkušnja usposobljenosti vojske za primer vojne: imeti manevre; biti na manevrih; manevri na zahodu države / vojaški manevri / manever z ognjem obstreljevanje določenih objektov; prenos obstreljevanja z enih objektov na druge
♦ šah. poteze, s katerimi se izboljša položaj igralca
SSKJ²
manevríranje -a s (ȋ)
glagolnik od manevrirati: spretno manevriranje vojaških enot na tem območju; teren za manevriranje / odlično pilotovo manevriranje; predpisi o manevriranju ladij / manevriranje z vesli / po dolgem manevriranju in taktiziranju pristati na kaj; diplomatsko manevriranje
SSKJ²
manevrírati -am nedov. (ȋ)
1. razporejati in premikati se za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: brigada je dobro manevrirala; manevrirati z enoto; neprestano smo manevrirali in se s tem izogibali vsem nevarnostim
2. spreminjati smer, način vožnje za dosego česa: ladja je začela manevrirati, da bi prišla v pristanišče; tovorni vlak manevrira na postaji; letalo manevrira nad letališčem / manevrirati z vozilom / ekspr. natakar je spretno manevriral med mizami s polnim pladnjem; pren. manevrirati s ceneno delovno silo
// ekspr., v zvezi z z delati gibe, ravnati: gledal je, kako manevrira z volanom; slabo je manevriral z nožem; pren. prevajalec manevrira z različnimi pojmi
3. nav. slabš. delati kaj, s čimer se prikrito hoče kaj doseči: predstavniki nasprotne stranke so manevrirali; manevrirati komu za hrbtom
SSKJ²
manevríren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na manevriranje: manevrirni izstrelek; manevrirni prostor / manevrirna raketa radarsko vodena raketa, ki leti nizko nad površjem in se v letu prilagaja obliki zemeljskega površja
SSKJ²
manévrski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na manever: manevrsko bojevanje / velike manevrske sposobnosti majhnih enot / manevrske lastnosti ladje, vozila / manevrski stil te politike
● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum o čem povečati možnosti
♦ voj. manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; manevrska municija municija, ki se uporablja na vojaških vajah; manevrsko zemljišče zemljišče, ki omogoča uporabo vseh rodov vojske; žel. manevrska lokomotiva lokomotiva, ki na postajah vlaku odvzema ali dodaja vagone
SSKJ²
manéža -e ž (ẹ̑)
1. cirkuška arena: v maneži je predstava; nastopati v maneži; kupola nad manežo / cirkuška maneža
2. šport. prostor za urjenje v jahanju, jahalnica: ogledati si nastop v maneži / po tekmi urejati manežo
SSKJ²
mánga -e ž (ȃ)
japonski strip z realistično črno-belo sliko, dinamično kompozicijo zgodb, roboti, nasiljem: za branje mang moraš možgane preklopiti na čisto samosvojo vrsto humorja; ljubitelji mang in animejev
SSKJ²
mangán -a m (ȃ)
kem. trda, krhka težka kovina bele barve, element Mn: vsebnost mangana v vzorcu; baker, cink in mangan / pomanjkanje mangana v telesu
SSKJ²
mangánov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mangan: manganova ruda / manganov dioksid
SSKJ²
mangánovec -vca m (ȃ)
petr. ruda, ki vsebuje mangan: kopati manganovec
♦ min. rjavi manganovec rudnina manganov dioksid; piroluzit
SSKJ²
mangánski -a -o prid. (ȃ)
kem. manganov: manganska ruda / manganska litina
SSKJ²
mángo -a m (ȃ)
bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: nasad mangov / mangi zorijo
SSKJ²
mángold -a m (ȃ)
pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek mangolda
// jed iz te rastline: kuhan mangold
SSKJ²
mángov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mango: mangov nasad / velika mangova drevesa / mangov sad
SSKJ²
mángovec -vca m (ȃ)
bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: pot med mangovci; nasad mangovcev
SSKJ²
mángrova -e ž (ȃ)
bot. tropske lesnate rastline z dolgimi zračnimi koreninami, ki rastejo strnjeno ob obrežjih: breg reke je bil na gosto porasel z mangrovami
SSKJ²
mángrovov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mangrovo: mangrovova korenina / mangrovovi gozdovi; močvirje mangrovovega rastja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
máni -ov m mn. (ȃ)
v rimski mitologiji duh umrlega: darovati manom; pren., knjiž. pokloniti se manom velikega pesnika
SSKJ²
maniak ipd. gl. manijak ipd.
SSKJ²
máničen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na manijo: manični napad; manično razpoloženje / manični bolnik / skoraj manična potreba po stiku z ljudmi
♦ psiht. manično-depresivna psihoza duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresije
    mánično prisl.:
    manično zgovoren
SSKJ²
manierízem -zma m (ī)
um. umetnostni slog med renesanso in barokom: raziskovati manierizem; manierizem v slikarstvu; obdobje manierizma
// likovno izražanje z elementi tega sloga: pri tem slikarju lahko govorimo o manierizmu; manierizem obdonavskega slikarstva
SSKJ²
manifést -a m (ẹ̑)
1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest
♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels
2. pravn. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest
SSKJ²
manifestácija -e ž (á)
1. javno, navadno slovesno izražanje, kazanje hotenja, mnenja, stališča, razodevanje: proslava se je spremenila v manifestacijo ljubezni do domovine; sestanek je manifestacija prijateljstva med narodi
// knjiž. izražanje, kazanje sploh: zunanje manifestacije čustev; oblike manifestacije človeške duševnosti / publ. manifestacija sile v Vietnamu / življenjske manifestacije
2. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak podpore: prirediti manifestacije; z manifestacijo pozdraviti odločitev vlade; manifestacija za mir / množična manifestacija
// knjiž. velika, navadno več dni trajajoča prireditev: sodelovati pri znameniti gledališki manifestaciji; letošnje kulturne manifestacije
SSKJ²
manifestacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na manifestacijo: manifestacijski sprevod; manifestacijsko zborovanje
♦ pravn. manifestacijska prisega zaprisežena napoved dolžnika o njegovem premoženjskem stanju, razodetna prisega
SSKJ²
manifestánt -a m (ā á)
udeleženec manifestacije: policija je razgnala manifestante; kolona manifestantov
SSKJ²
manifestatíven -vna -o prid.(ȋ)
1. s katerim se izraža podpora: manifestativen shod; manifestativno razpoloženje
2. ki javno, navadno slovesno izraža, kaže kaj: manifestativna izpoved; manifestativno narodno delo
    manifestatívno prisl.:
    praznik so proslavili manifestativno
SSKJ²
manifestatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost manifestativnega: manifestativnost proslave; publ. področja kulturne manifestativnosti izražanja
SSKJ²
manifésten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. viden1, očiten: manifestni sledovi; manifestna napaka; nosečnost še ni manifestna
♦ med. manifestno znamenje bolezni
    maniféstno prisl.:
    manifestno zdrav
SSKJ²
manifestírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. javno, navadno slovesno izražati, kazati hotenje, mnenje, stališče, razodevati: množica je manifestirala svojo solidarnost z vsemi delovnimi ljudmi sveta; manifestirati politične nazore
// knjiž. izražati, kazati sploh: svojo moč so žal manifestirali tudi v neposredni napadalnosti; pri stavki se je manifestirala povezanost vseh delovnih množic / publ. birokratizem se lahko manifestira v raznih oblikah
2. množično izražati razpoloženje, navadno v znak podpore: ljudje so se zbirali in manifestirali za mir; manifestirati na trgu / manifestirati proti vojni
// publ. izražati podporo sploh: s člankom je manifestiral za ideje revolucije
SSKJ²
maniheízem -zma m (ī)
rel. nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega: nastanek maniheizma
SSKJ²
manihêjec1 -jca m (ȇ)
rel. pristaš maniheizma: ni skrival svojih simpatij za manihejce
SSKJ²
manihêjec2 -jca m (ȇ)
zastar. upnik: v predalu so ležala pisma odpravljenih manihejcev
SSKJ²
manihêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na manihejce ali maniheizem: manihejski nauk / manihejski spisi
SSKJ²
manihêjstvo -a s (ȇ)
rel. maniheizem: širjenje manihejstva
SSKJ²
maníja -e ž (ȋ)
1. močno pretiravanje v kakem početju: njegova vljudnost je bila že skoraj manija; manija po velikih tovarnah / izleti so mu postali že prava manija / publ. slog je slab zaradi manije glagolov na koncu stavka
2. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem, psiht. blodnja: zasledovalna manija; manija preganjanja
3. psiht. bolezensko duševno stanje s pretirano razigranostjo, podjetnostjo, zgovornostjo: depresiji je sledila manija; imeti manijo / zbolel je za manijo
SSKJ²
mánijak tudi mániak tudi maniják tudi maniák -a m (ȃ; ā)
1. kdor močno pretirava v kakem početju: je čudak in manijak; erotični manijak / nacistični manijak
2. psiht. manični bolnik: zdravljenje manijakov
SSKJ²
manijáški tudi maniáški -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na manijake: manijaška početja / sliko je gledal z manijaškim oboževanjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
manikêr -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja z manikiranjem: izučil se je za manikerja / iti k manikerju
SSKJ²
manikêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki se poklicno ukvarja z manikiranjem: biti manikerka
SSKJ²
manikíra -e ž (ȋ)
1. manikiranje: nima pojma o manikiri
// ureditev nohtov na roki: napravili so ji manikiro
2. škatla s pripomočki za manikiranje:
SSKJ²
manikíranje -a s (ȋ)
glagolnik od manikirati: pri manikiranju se je urezala / manikiranje nohtov / škarje za manikiranje
SSKJ²
manikírati -am nedov. in dov. (ȋ)
strokovno urejevati nohte na roki: manikirati koga / manikirati nohte
// urejevati nohte na roki sploh: moram se še manikirati
    manikíran -a -o:
    manikirani nohti; na novo počesana in manikirana
SSKJ²
maníla -e ž (ȋ)
tekst. trdna, groba vlakna iz manilske konoplje: ribiška mreža, vrv iz manile; v prid. rabi: manila vrv
SSKJ²
manílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Manilo: manilsko pristanišče / manilske vrvi vrvi iz manilske konoplje
♦ bot. manilska konoplja tropska rastlina, iz katere se pridobivajo trdna, groba vlakna, Musa textilis; kem. manilski kopal; tekst. manilska konoplja trdna, groba vlakna iz te rastline
SSKJ²
maniók -a m (ọ̑)
bot. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev se pridobiva moka, Manihot utilissima: tamkajšnji prebivalci gojijo maniok
SSKJ²
manióka -e ž (ọ̑)
bot. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev se pridobiva moka; maniok: gojiti manioko
SSKJ²
manípel -pla m (í)
zgod., pri starih Rimljanih vojaška enota iz dveh ali treh centurij: poveljevati maniplu
♦ rel. manipel nekdaj liturgično oblačilo za na roko iz istega blaga kot mašni plašč
SSKJ²
manipulácija -e ž (á)
1. opravljanje dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: palete za manipulacijo drobnejšega kosovnega blaga; prostor za manipulacijo; pren., slabš. nekaterim je novejša poezija samo manipulacija pojmov
// adm. tehnično delo z uradnimi spisi, dokumenti: blagajniška, pisarniška manipulacija / stroški za manipulacijo
2. ravnanje, upravljanje: zamotane manipulacije; manipulacija z žerjavom / hipnotizer je delal manipulacije z rokami gibe
3. nav. slabš. preračunljivo ravnanje, dejanje: zakaj so bile potrebne vse te manipulacije, če si vedel, da ne bo nič; denarne manipulacije
4. gozd. manjša organizacijska enota za izkoriščanje gozda: upravnik (gozdne) manipulacije
♦ les. ravnanje z lesom v vseh fazah sečnje, prevoza in predelave
SSKJ²
manipulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na manipulacijo: manipulacijski stroški / manipulacijski prostor za vozila
♦ žel. manipulacijski tiri tiri za nakladanje in razkladanje
SSKJ²
manipulánt -a m (ā á)
1. delavec, zaposlen pri manipulaciji: razpisati mesto manipulanta / knjižničarski, poštni manipulant
// vodja manipulacije: upoštevati navodila manipulanta / gozdni, lesni manipulant
2. slabš. kdor s preračunljivim ravnanjem, dejanjem zavaja, goljufa: spreten manipulant; lažnivec in manipulant
SSKJ²
manipulántka -e ž (ā)
delavka, zaposlena pri manipulaciji: manipulantka kruha
SSKJ²
manipulántstvo -a s (ā)
slabš. preračunljivo ravnanje s čim: bolj se je ukvarjal s kulturnim manipulantstvom kot s kulturo
SSKJ²
manipulatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na manipulacijo: manipulativni stroški / manipulativni prostor za vozila / manipulativna dela
SSKJ²
manipulátor -ja m (ȃ)
1. teh. priprava, ki nadomešča ročno delo: uporaba manipulatorjev v metalurgiji
2. slabš. kdor s preračunljivim ravnanjem, dejanjem zavaja, goljufa: spreten, velik manipulator; medijski, politični manipulator; manipulator in prevarant
SSKJ²
manipulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od manipulirati: manipuliranje z blagom; stroški za manipuliranje / zavračati manipuliranje z ljudmi
SSKJ²
manipulírati -am nedov. (ȋ)
1. opravljati dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: manipulirati z blagom, kruhom
2. ravnati, upravljati: manipulirati s strojem; pri pristanku je z letalom spretno manipuliral / manipulirati števec prevoženih kilometrov / ekspr. otrok je manipuliral z dudko sem in tja
3. nav. slabš. preračunljivo ravnati, delati: spretno manipulira z denarjem
4. slabš. s preračunljivim ravnanjem, dejanjem zavajati, goljufati: vlada je manipulirala z javnim mnenjem, podatki; ni dovolil, da bi z njim manipulirali; manipulirati z javnostjo, ljudmi, množicami, narodom / film spretno manipulira s čustvi gledalcev
    manipulíran -a -o:
    nekatere malenkosti so slabo manipulirane
SSKJ²
maníra -e ž (ȋ)
1. nav. mn. način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal; lepe, prostaške, uglajene manire; na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka; človek prikupnih manir; človek z mestnimi manirami
// nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja
● ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan
2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda
// uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
maniríran -a -o prid. (ȋ)
nenaraven, izumetničen: maniriran slog; izraz je preveč maniriran; manirirane slike / manirirani igralski gibi
SSKJ²
maniríranost -i ž (ȋ)
nenaravnost, izumetničenost: pisatelj je zašel v maniriranost / maniriranost vedenja
SSKJ²
manirístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na manirizem: maniristične stilne posebnosti, prvine / maniristična slika / maniristična plitkost
    manirístično prisl.:
    slika učinkuje maniristično
SSKJ²
manirízem -zma m (ī)
1. um. manierizem: značilnosti manirizma; manirizem in renesansa / obravnavana slika je tipičen primer manirizma
2. knjiž. navada, manira: če se določen način slikanja le preveč ponavlja, se kaj rad razvije v manirizem
SSKJ²
manít -a m (ȋ)
kem. alkohol, ki ima šest hidroksilnih skupin: manit v algah
SSKJ²
mànj prisl. (ȁ)
1. izraža manjšo stopnjo; ant. bolj1: manj domač, razvit, zelen; glava je manj poškodovana kot roka / nav. ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil malo manj zgovoren; čedalje, vse manj ostaja doma / govori manj razločno; ekspr. zdaj pa pride druga, manj vesela stran zadeve / bil je bolj znanstvenik, manj pedagog / ozirajo se predvsem na skupne, manj na osebne potrebe
2. izraža manjšo količino ali mero; ant. več:
a) s samostalnikom: ima manj denarja; delati z manj napora / napak bo vsako leto manj / do ceste je manj kot uro hoda
b) z glagolom: malo prodaja, še manj kupuje; manj sem ji dal, kakor je pričakovala
3. ekspr., v zvezi z ne, nič izraža enakost: drugi dokazi niso nič manj tehtni; na dom misli – ne manj kakor včasih
4. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor manj boš mislil na to, toliko bolj boš miren; čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim; manj kot jih je, bolj so enotni
5. mat. izraža odštevanje: deset manj šest je štiri [10 – 6 = 4] / pog. za uro dobiš sedem evrov manj davek zmanjšano za toliko, kolikor znaša davek; ekspr. ima jih dve manj kot osemdeset oseminsedemdeset let
● šah. žarg. s kmetom manj ima malo upanja na uspeh ker ima enega kmeta manj kot nasprotnik; ekspr. ponudi manj kot mogoče kolikor se da malo; ekspr. prosila ga je malo manj kot na kolenih zelo; ekspr. tehta nič manj kakor sto kil natanko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; tudi mirujoče mišice so bolj ali manj napete kolikor toliko, nekoliko; ekspr. telo se manj in manj upira bolezni čedalje manj, zmeraj manj; dva meseca je, kar se je vrnil, nekaj več, nekaj manj približno; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; v teh govoricah je več ali manj resnice kolikor toliko, nekaj; šol. žarg. dobil je manj štiri oceno, ki je bližje prav dobremu kot dobremu; prim. čimmanj, malo, najmanj
SSKJ²
mánjkanje -a s (ȃ)
glagolnik od manjkati: pogosto manjkanje v šoli / manjkanje vitaminov v organizmu / manjkanje denarja pomanjkanje, primanjkovanje
SSKJ²
mánjkati -am nedov. (ȃ)
1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca; kdo manjka; manjkati na sestanku, pri pouku; ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na polici dve knjigi
// ne obstajati, čeprav bi praviloma moral obstajati: en zob mi manjka; v ograji manjkata dve letvi / v statutu ne bi smela manjkati določila o volitvah organov upravljanja
2. v zvezi z do biti še potreben do polne mere, do določene meje: do roba manjka še dva centimetra; do svitanja manjka še pet ur / koliko je ura? Pet minut (manjka) do dvanajstih / ekspr. še veliko mu manjka do tega, da bi bil strokovnjak
// brezoseb., ekspr., z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža možnost uresničitve, kot jo izraža določilo: za las je manjkalo, da nisem umrl; malo je manjkalo, pa bi bil padel
3. s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: zmeraj mu manjka denarja; kruha jim ne manjka; prostora mu manjka / manjka mu moči
4. navadno z dajalnikom izraža odsotnost določenega stanja: manjka mu dobra vzgoja; vse ima, samo zdravje mu manjka / pog.: manjka človek, ki bi pokazal pot iz zagate potreben je; zelo mu manjka dobra družba zelo si je želi, jo pogreša; tu mu ničesar ne manjka z vsem je preskrbljen
● pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. nekaj mu danes manjka je bolan; ni tak kot navadno; ekspr. samo tega (se) še manjka to dejstvo, stvar bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. tebi pa res malo manjka si nekoliko čudaški; pog. do šestdesetih mu jih ne manjka veliko kmalu bo imel šestdeset let; kaže približno šestdeset let
    mánjkati se ekspr., s smiselnim osebkom v rodilniku
    izraža obstajanje česa v veliki količini: manjka se ali ne manjka se deklet, fantov; manjka se dela; minulo leto se nadlog ni manjkalo
    manjkajóč -a -e:
    kupiti manjkajoče dele za stroj; manjkajoči znesek; manjkajoča delovna sila
SSKJ²
mànjkrat prisl. (ȁ)
izraža manj ponovitev: srce mu v minuti utripne manjkrat, kot je navadno / živila, ki jih manjkrat uporabljamo, zložimo globlje v omaro
SSKJ²
manjšálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl. ki izraža pomanjšanje: manjšalna pripona / manjšalna izrazna sredstva
SSKJ²
manjšálka -e ž (ȃ)
knjiž. manjšalnica, pomanjševalnica: manjšalka od imena
SSKJ²
manjšálnica -e ž (ȃ)
jezikosl. beseda, ki izraža pomanjšanje: tvoriti manjšalnice / rad govori v manjšalnicah
SSKJ²
mánjšanje -a s (ȃ)
glagolnik od manjšati: manjšanje predmeta / manjšanje pritiska v balonu / manjšanje dohodkov
SSKJ²
mánjšati -am nedov. (ȃ)
delati kaj (bolj) majhno, zmanjševati: manjšati kose; kupi snega se na soncu hitro manjšajo / manjša se umrljivost dojenčkov / zaradi prevelike razsipnosti se mu je premoženje hitro manjšalo / z novimi ovinki manjšati strmino poti
SSKJ²
mánjši -a -e prid. (ȃ)
1. primernik od majhen: postajati manjši; to je naša najmanjša soba; moj kovček je manjši kot tvoj / ta kraj je bil pred petdesetimi leti precej manjši / izbrati manjše zlo; izdatki so manjši kot dohodki
2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad spodnjo mejo: manjše države; manjša morska riba / nastala je manjša škoda / usode manjših narodov / nekaj manjših popravkov; napraviti manjši poizkus; vnel se je manjši prepir / ima še manjše otroke / na tej cesti je nekaj manjših klancev
● ekspr. stroj je razdrl do najmanjših delcev popolnoma, čisto; ekspr., z nikalnico niti najmanjšega dvoma ni, da je tako prav gotovo, res je tako; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih; ekspr. svet je vedno manjši z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; ekspr. najmanjša sled ni smela ostati za njim nobena; bil je za glavo manjši od brata za višino glave manj visok
♦ mat. najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; rel. manjši bratje frančiškani; sam.: prireditev za naše najmanjše; prim. majhen
SSKJ²
manjšína -e ž (í)
1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina
● biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan
2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine
SSKJ²
manjšínec -nca m (ȋ)
publ. pripadnik manjšine: najuglednejše manjšince hočejo ukloniti s silo / mnenja slovenskih manjšincev
SSKJ²
manjšínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na manjšino: manjšinska skupina, stranka / manjšinski jezik; manjšinske pravice / manjšinska šola
SSKJ²
manjšínstvo -a s (ȋ)
1. pripadnost skupini ljudi, ki se od večinskega prebivalstva loči po narodnosti, jeziku: manjšinstvo je ne le seštevek posebnih pravic, temveč tudi vrsta priložnosti in dolžnosti
2. pripadniki skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva loči po narodnosti, jeziku: monografija obravnava vprašanja naroda, manjšinstva, kulturne in jezikovne identitete
SSKJ²
mànjvréden -dna -o prid. (ȁ-ẹ́ ȁ-ẹ̄)
1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti: čutil se je manjvrednega; nacisti so imeli nekatere rase za manjvredne
2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: manjvreden les; manjvredna kovina / manjvredna literatura
♦ metal. manjvredno gorivo gorivo, ki ima nizko kalorično vrednost; sam.: bil je mnenja, da je ročno delo nekaj manjvrednega
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mànjvrédnost -i ž (ȁ-ẹ́)
stanje, lastnost manjvrednega: trpeti zaradi svoje manjvrednosti; konstitucionalna manjvrednost; muči ga občutje duševne manjvrednosti; strah pred manjvrednostjo / kompleks manjvrednosti ali občutek manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti / manjvrednost tega lesa
SSKJ²
mànjvrédnosten -tna -o prid. (ȁ-ẹ́)
nanašajoč se na manjvrednost: manjvrednostna zavest / manjvrednostni kompleks ali manjvrednostni občutek pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti
SSKJ²
mánko -a m (ȃ)
ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem blaga, denarja; primanjkljaj: nastal je manko; v skladišču je prišlo do manka
● ekspr. rad pije, to je velik manko napaka, pomanjkljivost
SSKJ²
mánkolísta -e ž (ȃ-ȋ)
filat. seznam znamk, ki manjkajo v okviru kake celote: sestaviti mankolisto; zamenjava znamk po mankolisti
SSKJ²
mánliherica -e ž (ȃ)
voj. puška repetirka, avstrijske proizvodnje: biti oborožen z manliherico
SSKJ²
manométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje tlaka: koliko kaže manometer; avtoklav je opremljen z manometrom; manometer na parnem kotlu / kovinski manometer
SSKJ²
mánovec -vca m (ā)
čeb. med iz mane: pridelovati manovec; med manovci sta najbolj cenjena hojevec in smrekovec
SSKJ²
mansárda -e ž (ȃ)
podstrešno stanovanje, podstrešnica: stanovati v mansardi; majhna mansarda
♦ grad. del strehe, zlomljen pod topim kotom navzdol; stanovanje ali stanovanjski prostor, urejen neposredno pod mansardno streho
SSKJ²
mansárden -dna -o prid. (ȃ)
podstrešen: mansardna soba; mansardno stanovanje
♦ grad. mansardna streha streha, katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol; mansardno okno okno v delu strehe, zlomljenem pod topim kotom navzdol; mansardno stanovanje stanovanje, urejeno neposredno pod mansardno streho
SSKJ²
manšéta -e ž (ẹ̑)
spodnji del rokava pri moški srajci, ženski srajčni obleki in bluzi: manšete pri srajci so raztrgane, umazane / mehke, trde manšete
// nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki, ki se nosi na zapestju: natakniti manšete in ovratnik
// obl. zavih (pri hlačnici, rokavici, škornju): hlače brez manšet; rokavice z velikimi manšetami
♦ med. gumijasta votla preveza za stisnjenje nadlakti pri merjenju krvnega pritiska
SSKJ²
manšéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na manšeto: oguljen manšetni rob / manšetni gumbi
♦ teh. manšetna tesnilka tesnilka v obliki kratke, debele cevi; manšetno tesnjenje
SSKJ²
mánta -e ž (ȃ)
rib. velika morska riba v obliki romba, Manta birostris: opazovati mante; morski psi, skati in mante
SSKJ²
mántika -e ž (á)
v nekaterih antičnih religijah napovedovanje človekove usode iz znamenj: odklanjati, priznavati mantiko
SSKJ²
mantílja -e ž (ȋ)
zlasti v španskem okolju veliko čipkasto žensko pokrivalo za glavo in ramena: kodri so se ji usipali izpod mantilje; pokrivati se z mantiljo; dama z belo, črno mantiljo / zdaj so v modi mantilje
SSKJ²
mantísa -e ž (ȋ)
mat. decimalni del logaritma:
SSKJ²
mántra -e ž (ȃ)
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: devetdeseta leta so minila v znamenju mantre o nujnosti lastninjenja bank
// kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodilo: mantra podjetja je vedno zadovoljiti potrebe kupcev
SSKJ²
manuál -a m (ȃ)
1. glasb. ročna klaviatura pri orglah: orgle s tremi manuali
2. knjiž. priročnik, beležnica: vpisovati v manual
SSKJ²
manuálec -lca m (ȃ)
knjiž. ročni delavec: intelektualci in manualci
SSKJ²
manuálen1 -lna -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z gibi, delom z rokami: manualna spretnost dirigenta / manualni delavec, poklic; manualno delo
// med. ki je v zvezi z zdravljenjem s posebnimi gibi, prijemi rok: manualna tehnika, terapija / manualna medicina tehnika zdravljenja s posebnimi gibi, prijemi rok pri bolečinah v hrbtenici, sklepih, pri glavobolih, vrtoglavici, mravljinčavosti / manualni pregled; manualna diagnostika
SSKJ²
manuálen2 -lna -o (ȃ)
pridevnik od manual: manualni registri
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
manufaktúra -e ž (ȗ)
1. ekon., nekdaj proizvodnja z rokodelskim orodjem in že izvedeno notranjo delitvijo dela: zgodovinski pogoji za nastanek manufakture; prehod iz manufakture v strojno industrijo / volnarska manufaktura
// podjetje s tako organizirano proizvodnjo: delati v manufakturi; razvoj zgodnjih manufaktur
2. trgovina, ki prodaja (tekstilno) blago, zlasti na metre: na križišču sta manufaktura in drogerija
// zastar. (tekstilno) blago, ki se prodaja na metre: prodajati, proizvajati manufakturo
SSKJ²
manufaktúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na manufakturo: manufakturni delavci; manufakturne delavnice; manufakturna delitev dela; manufakturna proizvodnja / manufakturna trgovina; manufakturno blago (tekstilno) blago, ki se prodaja na metre
SSKJ²
manufakturíst -a m (ȋ)
1. ekon., nekdaj lastnik manufakture: država je podpirala interese manufakturistov
2. nekdaj trgovec s (tekstilnim) blagom, ki se prodaja na metre: kapitalistični manufakturisti
SSKJ²
mánu própria prisl. (ȃ, ọ̑)
knjiž. lastnoročno, svojeročno
SSKJ²
manuskrípt -a m (ȋ)
knjiž. rokopis: stari manuskripti / manuskript izročiti tiskarni
SSKJ²
maoíst -a m (ȋ)
pristaš maoizma: med levo usmerjenimi prevladujejo maoisti; skupina italijanskih študentov maoistov
SSKJ²
maoístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na maoiste ali maoizem: izdajati maoistični časopis / maoistične teorije
SSKJ²
maoízem -zma m (ī)
marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije: pristaši maoizma
SSKJ²
maóna -e ž (ọ̑)
navt. velik ploščat čoln za prevoz tovorov v pristanišču: nakladati blago na ladje z maon
SSKJ²
mápa -e ž (ȃ)
1. platnice, navadno v obliki upognjenega kartona, za shranjevanje nepovezanih listov, spisov, načrtov: odpreti, zapreti mapo; vzeti načrt iz mape; dati, vložiti spis v mapo / delovna mapa / mapa risb / zbirna mapa mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki ter podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih
2. rač. seznam s podatki o datotekah, shranjen navadno na disku računalnika: mapa z datotekami; iskanje določene datoteke v mapi
3. pravn., v zvezi zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige: vrisati spremembo v zemljiškoknjižno mapo / zemljiškoknjižna mapa bo pokazala, kdo ima v sporu prav
♦ adm. personalna mapa v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; geod. katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; katastrski načrt
SSKJ²
mápen -pna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mapo: urejena mapna zbirka / mapna meja
♦ geod. mapni arhiv arhiv katastrskih načrtov in drugih elaboratov, ki se nanašajo na zemljišča; mapna kopija preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta; kopija katastrskega načrta
SSKJ²
mapêr -ja m (ȇ)
geod., nekdaj kdor na terenu izdeluje katastrski načrt ali topografsko karto: vojaški maper
SSKJ²
mapíranje -a s (ȋ)
glagolnik od mapirati: mapiranje časopisnih izrezkov / mapiranje zemljišča
SSKJ²
mapírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. spravljati liste, spise, načrte v mapo v določenem redu: mapirati časopisne izrezke
2. geod., nekdaj na terenu izdelovati katastrski načrt ali topografsko karto: mapirati reko
    mapíran -a -o:
    vsi podatki so mapirani
SSKJ²
már1 -a m (ȃ)
1. v povedni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim: pohajkuje, otroci pa ji niso mar; služba mu je malo mar; star.: našim prednikom pomorstvo ni bilo na mar; naše ponudbe ni jemal v mar; okrožnice nima nihče za mar; nižje pog., ekspr. kmetija mu je figo mar
// ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: mar mi je, naj reče, kar hoče; ni mu mar, kaj ljudje mislijo
● ekspr. da bi koga vprašal za svet, mu še na mar ne pride izraža močno zanikanje
2. zastar. skrbnost, vnema: delo je opravil z njemu lastnim marom
SSKJ²
mar2 člen.
1. uvaja vprašanje; ali1: mar tega res ne veste? mar nas boš zapustil?
2. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: si mar moj varuh, da bi ti morala vse povedati? / ali sem mar jaz kriv?
SSKJ²
màr3 in már člen. (ȁ; ȃ)
1. izraža željo po nasprotnem; rajši: kaj hodiš na tekme, mar bi se doma učil / mar bi bil tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo
2. zastar., z vprašalnim zaimkom izraža ugibanje; neki2: vprašal je, kdo je mar ta človek
SSKJ²
marabú -ja m (ȗ)
zool. velika tropska ptica, ki glave nima porasle s perjem, Leptoptilus: peresa marabuja / afriški marabu
SSKJ²
marakúja -e ž (ȗ)
tropska rastlina ali njen hruškasti rumenkasto zeleni sad: bonboni z okusom marakuje
SSKJ²
maránta -e ž (ȃ)
vrtn. lončna rastlina z navadno pisanimi listi, Maranta: gojiti marante
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
maráska -e ž (ȃ)
agr. višnja s temno rdečimi drobnejšimi sadovi: kupiti maraske; liker iz marask
SSKJ²
maraskíno -a m (ȋ)
liker iz marask: rad pije maraskino; duh po maraskinu
SSKJ²
marástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na marazem: bolnik je marastičen / marastična literatura
SSKJ²
márati -am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico
1. izraža voljo, željo osebka
a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / »Ali ga hočeš videti?« »Ne, ne maram.«
b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: ne maram, da odideš tako zgodaj; oče ni maral, da bi šel sin študirat / ni maral, da se veliko govori o tem / ne maram ga v svoji hiši; ni ga marala za sodelavca ni hotela, da bi bil njen sodelavec
// elipt., s prislovnim določilom kraja izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: nikoli ni maral (iti) k njej; ne mara na delo; danes ne mara v šolo
2. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: otrok se ne mara in ne mara prebuditi / mokra drva ne marajo goreti
3. nav. ekspr. biti pripravljen sprejeti, kar je ponujeno: ne maram tvojega plačila / od tebe ne maram sočutja / vse mi je ponujal nazaj, jaz pa nisem maral nič vzeti
4. nav. ekspr. čutiti naklonjenost
a) do koga: tega človeka ne maram; Janez in Tone se ne marata / ne maram čemernih ljudi / nikoli ni maral družbe
b) do osebe drugega spola: tega fanta ne mara; govorili so, da ga ni nikoli posebno marala / zaman hodi za njo, ne mara ga
// imeti naklonjenost, veselje do česa: drugega dela ne mara; ne mara glasbe / ne maram praznega govorjenja / ni maral mesnih, mlečnih jedi ni jih (rad) jedel
5. ekspr., v zvezi z za zanimati se, meniti se: nobeden ni maral za njegove ideje / ne maram za njene lepe besede; ne mara za vreme / ne maraj, še boš imel priložnost
6. ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: maram te! maram za vse to kot za lanski sneg / maram zate
● star. greh je več ne mara ni več privlačna, zapeljiva; ni maral kavarn nerad je hodil v kavarne; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; nar. kaj maraš, ker imaš vsega zadosti blagor ti; ekspr. (nič) ne maraj, vsak začetek je težek izraža tolažbo, spodbudo
    márati se star.
    1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje; dati se: ni se jim maralo delati
    2. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža nezanimanje, neprizadetost: kaj se mara, bom pa lenaril; kaj se mara, ko nikoli ne pogrešata družbe / mara se nam krompirja
    maráje star.:
    hodil je iz kraja v kraj, ne maraje za prepovedi
SSKJ²
máraton -a m (ȃ)
šport. tek na razdaljo 42,195 km; maratonski tek: tekmovati v maratonu; tekli so kot na maratonu
// navadno s prilastkom tekmovanje na dolgih progah: avtomobilski, kasaški, plavalni maraton
SSKJ²
máratonec tudi maratónec -nca m (ȃ; ọ̑)
šport. športnik, ki se ukvarja z maratonskim tekom: znani maratonec / diham kot onemogel maratonec
SSKJ²
máratonka tudi maratónka -e ž (ȃ; ọ̑)
šport. športnica, ki se ukvarja z maratonskim tekom: med deseterico najboljših so se uvrstile tri naše maratonke; najboljša, najuspešnejša maratonka na svetu; maratonci in maratonke
SSKJ²
máratonski tudi maratónski -a -o prid. (ȃ; ọ̑)
1. šport., v zvezi maratonski tek tek na razdaljo 42,195 km: tekmovati, zmagati v maratonskem teku / maratonski tekač športnik, ki tekmuje v maratonskem teku
2. nanašajoč se na tekmovanje na dolgih progah: maratonski plavalec / maratonsko plavanje
3. ekspr. ki razmeroma zelo dolgo traja: maratonski govor; maratonske debate, konference; maratonsko predavanje / maratonski podlistek podlistek v več nadaljevanjih
SSKJ²
marázem -zma m (ā)
med. huda splošna telesna oslabelost: starostni marazem; pren., ekspr. gibanje je zašlo v marazem
SSKJ²
marciálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. vojaški, bojevit: imeti marcialni videz / marcialni apel na čast in domovino
SSKJ²
márcipan -a m (ȃ)
gastr. sladka zmes iz mandeljnov, sladkorja in beljaka: nastrgati, razvaljati, zgnesti marcipan; košček marcipana; figurice iz marcipana; kolači, torte z marcipanom
SSKJ²
márčen -čna -o prid. (á ā)
nanašajoč se na marec: topel marčni dan; marčno sonce / marčna seja državnega zbora; marčna številka časopisa
// zgod. nanašajoč se na marec 1848 v stari Avstriji: marčni dogodki; marčna revolucija revolucija z zahtevo po ustavi, volilni pravici in narodnih pravicah nenemških narodov marca 1848 v stari Avstriji
♦ bot. marčna voščenka užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi; marčnica
SSKJ²
márčev -a -o prid. (á)
marčevski, marčen: topel marčev dan
● marčeve ide pri starih Rimljanih petnajsti dan v mesecu marcu
SSKJ²
márčevski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na marec: hladni, topli marčevski dnevi; moker marčevski sneg; prijetno, toplo marčevsko sonce / marčevska nedelja, sobota; marčevska plača; marčevska seja državnega zbora
SSKJ²
márčnica -e ž (ā)
bot. užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi, Hygrophorus marzuolus: nabirati marčnice
SSKJ²
márec -rca m (á)
tretji mesec v letu: razstava bo odprta od prvega do petega marca; v (mesecu) marcu bomo delali v vinogradu / (meseca) marca že cvetejo nekatere rože / osmi marec dan žena
SSKJ²
maréla -e ž (ẹ̑)
nižje pog. dežnik: odpreti marelo; strgana marela / branjevka je razpela pisano marelo senčnik
● pog., ekspr. ženi se pod marelo ne da bi imel zagotovljeno bivališče; pog. zgodba je napeta kot marela zelo
SSKJ²
marélica -e ž (ẹ̑)
sadno drevo ali njegov rumenkasti koščičasti sad: marelice že cvetejo; sorte marelic / vložene marelice
SSKJ²
maréličen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na marelico: marelični nasad / marelično cvetje / marelični kompot; marelična marmelada; marelično žganje
SSKJ²
máren -rna -o prid. (á ā)
star. marljiv, delaven: maren človek, delavec / marna čebela / iron. marna birokracija / delo marnih rok / marno prizadevanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
marénda -e ž (ẹ̑)
nar. zahodno malica: iti na marendo
SSKJ²
maréngo -a m (ẹ̑)
tekst. tkanina iz mešanice črne in zelo majhnega dela bele volne: plašč, suknjič iz marenga; v prid. rabi: marengo plašč
SSKJ²
márenj -rnja m (á)
1. nav. mn., star. neresnična vest, izmišljotina: ne verjemi tem marnjem; to so babji marnji; prazni marnji
2. nar. koroško jezik, govor: pozabiti svoj slovenski marenj
SSKJ²
marešálo -a m (ȃ)
v italijanskem okolju najvišji podčastniški čin v vojski, pri karabinjerjih: zasliševal ga je marešalo; karabinjerski marešalo
SSKJ²
margarána -e ž (ȃ)
zastar. granatno jabolko: košarica margaran
SSKJ²
margarétka -e ž (ẹ̑)
vrtn. grmičasta lončna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Chrysanthemum frutescens: gojiti fuksije in margaretke
SSKJ²
margarína -e ž (ȋ)
maslu podobna snov, izdelana iz rastlinskih in živalskih maščob: z margarino nadomeščati maslo; pecivo z dodatkom margarine; zavitek margarine
SSKJ²
margétinski -a -o prid. (ẹ̑)
nar. prekmursko, navadno v zvezi margetinsko jabolko jabolko, ki dozori konec meseca julija; jakobček: margetinska jabolka so že zrela
SSKJ²
margína -e ž (ȋ)
rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja: pisateljica si je želela ostati na margini; družbena, politična margina; družina s socialne margine
// ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje, obrobna skupina: politična margina se je pritožila varnostnemu svetu OZN
SSKJ²
marginála -e ž (ȃ)
rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja: biti pahnjen na družbeno marginalo; izhod iz marginale; iskrenost junakov z marginale
// ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje, obrobna skupina: marginala in outsiderji
SSKJ²
marginálec -lca m (ȃ)
kdor ni vključen v družbeno dogajanje, življenje, obrobnež: vedno se je počutil marginalca in zato so bili njegovi odnosi z drugimi še slabši / politični marginalec
SSKJ²
marginálen -lna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu; obroben: marginalne pripombe
2. publ. postranski, nepomemben: diferenciacija bi morala potekati na vsebinskih ne pa na marginalnih kriterijih; moralno marginalna vprašanja
♦ ekon. marginalna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga
SSKJ²
marginálija -e ž (á) nav. mn.
1. knjiž. opomba, napisana na robu strani v knjigi ali rokopisu; obrobna opomba: rokopis ima marginalije, ki jih je pisala druga roka; knjiga je opremljena z marginalijami
2. publ. sestavek, v katerem avtor v esejističnem slogu izraža misli, ki jih je v njem sprožil kak pojav, dogodek: marginalije k Prešernovim nagradam
SSKJ²
marginalizácija -e ž (á)
odrivanje, potiskanje na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja: družbena marginalizacija; marginalizacija literature; marginalizacija romske skupnosti
SSKJ²
marginalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja: marginalizirati posamezne skupine ljudi
    marginalizíran -a -o:
    marginalizirane skupine; marginaliziran in diskriminiran
SSKJ²
marginálka -e ž (ȃ)
ženska, ki ni vključena v družbeno dogajanje, življenje: odpadnice in marginalke so bile prepuščene same sebi
SSKJ²
marginálnost -i ž (ȃ)
dejstvo, da je kdo odrinjen, potisnjen na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja: v svojih umetniških stvaritvah je opozarjal na marginalnost indijanske kulture
SSKJ²
mari gl. mar3
SSKJ²
máriborčan tudi maribórčan -a m (ȃ; ọ̑)
pog. vlak, ki vozi v Maribor: mariborčan stoji na tretjem tiru
SSKJ²
máriborski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Maribor: mariborske visoke šole; industrija mariborskega območja / mariborski slalom na Pohorju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
máriborščina -e ž (ȃ)
za Maribor značilna govorica: govori pristno mariborščino
SSKJ²
márica -e ž (ȃ)
pog. avtomobil za prevoz priprtih ali prijetih oseb; intervencijsko vozilo: policisti so z marico odpeljali pretepače
SSKJ²
maríčka medm. (ȋ)
izraža
a) začudenje, navdušenje: marička, kako je to lepo
b) strah, vznemirjenje, obup: o marička, kako sem se ustrašila
SSKJ²
marihuána -e ž (ȃ)
mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje: kaditi, uživati marihuano
SSKJ²
Maríja -e ž (ȋ) rel.
1. mati Jezusa Kristusa: v stiski je klical Marijo
// kip ali podoba, ki to predstavlja: lesene gotske Marije
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, presenečenje: Marija, je to drago
b) strah, vznemirjenje, obup: o Marija, kaj bo iz tega; Marija (pomagaj), v vodo je skočila
SSKJ²
maríja1 -e ž (ȋ)
nar. gorenjsko zvonjenje zvečer v čast Mariji; avemarija: ob mariji so bili že vsi doma / cerkovnik je odzvonil marijo
SSKJ²
maríja2 medm. (ȋ)
izraža
a) začudenje, presenečenje: marija, ali je mogoče
b) strah, vznemirjenje, obup: marija (sveta), kakšna nesreča
SSKJ²
marijadvórski -a -o prid. (ọ̑)
vet., v zvezi marijadvorsko govedo govedo rumenkasto bele barve:
SSKJ²
marijaníšče -a s (í)
v krščanskem okolju internat, navadno srednješolski, imenovan po Mariji: ob gimnaziji stoji marijanišče / nekdanje Marijanišče na Poljanski cesti
SSKJ²
marijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Marijo: marijanska pobožnost
SSKJ²
maríjin -a -o prid. (ȋ)
v zvezah: marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, bot. lepi čeveljc; nar. marijini lasci venerini lasci; marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica
SSKJ²
Maríjin -a -o prid. (ȋ)
v zvezah: rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela
SSKJ²
marijuana gl. marihuana
SSKJ²
márikultúra -e ž (ȃ-ȗ)
gojenje morskih organizmov v njihovem naravnem okolju za komercialne namene: brancina in orado vzrejajo v marikulturah; razvoj marikulture
SSKJ²
marímba -e ž (ȋ)
glasb. ksilofonu podobno afriško glasbilo: igrati na marimbo
SSKJ²
marína -e ž (ȋ)
1. um. slika, na kateri je upodobljen morski motiv: razstavljati krajine in marine; slikar marin
2. navt. pristanišče za jahte: urediti marino; piranska marina
3. zastar. mornarica: vojake je služil pri marini
SSKJ²
marináda -e ž (ȃ)
gastr. gosta tekočina iz olja, kisa, soli, gorčice, čebule, peteršilja za preliv ali za konzerviranje: narediti marinado; pečene ribe politi z marinado / ribja marinada z marinado polita riba
SSKJ²
marínar -ja m (ȋ)
nižje pog. mornar: bele uniforme marinarjev
SSKJ²
marínec -nca m (ȋ)
publ., zlasti v ameriškem okolju pripadnik vojne mornarice: poročilo o spopadu ameriških marincev z gverilci
SSKJ²
maríner -ja m (ȋ)
alp. reševalna priprava za prenašanje ali prevažanje ponesrečencev: kmalu po nesreči so prispeli reševalci z marinerjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
marinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
gastr. pripravljati ali konzervirati jed z marinado: marinirati meso, ribe
    mariníran -a -o:
    marinirane gobe, ribe; marinirana perutnina
SSKJ²
mariníst -a m (ȋ)
um. umetnik, ki slika marine: slaven marinist
SSKJ²
marinízem -zma m (ī)
lit. s tropi in figurami zelo obložen stil italijanskega literarnega baroka:
SSKJ²
mariologíja -e ž (ȋ) rel., v krščanski dogmatiki
veda, ki proučuje življenje Marije: diplomiral je iz mariologije
SSKJ²
marionéta -e ž (ẹ̑)
gled. lutka, ki se premika z nitmi, viseča lutka: gledališče marionet; pravljična igra za marionete; pozdravil je nerodno kakor marioneta / pog. gledali smo marionete (marionetno) lutkovno predstavo
// slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: ni hotel biti marioneta; dvorske marionete
SSKJ²
marionéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na marionete: marionetna igra; marionetno gledališče / sestaviti marionetno vlado / marionetna država
SSKJ²
maritímen -mna -o prid. (ȋ)
knjiž. morski1, pomorski: maritimna zračna masa / maritimne lastnosti ladje manevrske
SSKJ²
marjánca -e ž (ȃ)
igr. namizna igra z vrtavko in kroglicami: igrati marjanco
SSKJ²
marjáš -a m (ȃ)
igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri štejeta kralj in dama iste barve štirideset ali dvajset točk: igrati marjaš / šel je v gostilno na partijo marjaša
SSKJ²
marjéta -e ž (ẹ̑)
travniška ali vrtna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških: marjete že cvetijo
SSKJ²
marjética -e ž (ẹ̑)
majhna travniška ali vrtna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti: nasaditi na grob marjetice; otrok je skakal po travi in trgal marjetice; šopek marjetic
SSKJ²
marjétka -e ž (ẹ̑)
marjetica: šopek marjetk
SSKJ²
márka -e ž (ȃ)
1. do 2002 denarna enota Nemčije, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark
2. navadno v zvezi konvertibilna marka denarna enota Bosne in Hercegovine: posel je vreden 3 milijone konvertibilnih mark / bosanska marka
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote:
3. star. znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka
♦ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja
SSKJ²
markácija -e ž (á)
barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije
// znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno puščico
SSKJ²
markacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na markacijo: markacijski odsek planinskega društva / markacijske table
SSKJ²
markacíst -a m (ȋ)
alp. kdor dela, postavlja markacije: zborovanje markacistov vseh planinskih društev
SSKJ²
markánten -tna -o prid., markántnejši (ȃ) knjiž.
1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen: markanten obraz; markantna gora; markantno poslopje / ustvariti markanten odrski lik; markantni značaji v literarnem delu; markantna osebnost / markantne poteze obraza
2. pomemben, značilen: markanten dogodek; markantno poglavje
    markántno prisl.:
    to je markantno izraženo; markantno opisana oseba
SSKJ²
markántnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost markantnega: zaradi šaljivosti in markantnosti je bil zelo poznan / kritika hvali markantnost proze
SSKJ²
markazít -a m (ȋ)
min. rudnina rombični železov sulfid: pridobivanje žveplove kisline iz markazita
SSKJ²
márker1 -ja m (ā)
1. polsteno pero z debelejšo konico za označevanje: označiti z markerjem; ulica je na zemljevidu obkrožena z rumenim markerjem
2. pri paintballu puški podobna priprava, katere kroglice z barvilom ob zadetku počijo in pustijo barvno sled: rokavice in marker so pozeleneli od izstreljenih kroglic
3. med. kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni, označevalec: genetski, genski markerji za različne vrste raka; povišana vrednost tumorskih markerjev v telesnih tekočinah in tkivih / biološki marker ki napoveduje ali nakazuje določeno biološko stanje, dogajanje ali biološki proces
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
márker2 -ja m (ā)
pog. varnostna smuška vez tovarne Marker: kupiti marker
SSKJ²
márker3 -ja m (ā)
aer. radijski oddajnik, ki oddaja signale navpično, za označevanje oddaljenosti od piste pri pristajanju:
SSKJ²
markêr4 -ja m (ȇ)
nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar: marker mu je pomagal sleči plašč
♦ agr. naprava ali del naprave za delanje jarkov in jamic zlasti za setev ali sajenje; šport. človek, zavarovan s posebno obleko, na katerem se službeni psi učijo napadati in braniti
SSKJ²
márket -a m (ȃ)
trg. samopostrežna trgovina, samopostrežba: zelenjava za market; drogerija in market
SSKJ²
marketéndar -ja m (ẹ̄)
nekdaj kdor vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža:
SSKJ²
marketéndarica -e ž (ẹ̄)
nekdaj ženska, ki vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža:
SSKJ²
márketing -a m (ȃ)
načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in oglaševanja s potrebami in možnostmi tržišča, trženje: razvijati marketing; prednosti, problemi marketinga / vodja marketinga / mrežni marketing način prodaje izdelkov ali storitev prek mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih ter njihovih podrejenih prejemati provizijo, mrežno trženje
SSKJ²
márketingar -ja m (ȃ) pog.
strokovnjak za marketing; tržnik: spretni marketingar / mrežni marketingarji
SSKJ²
márketinški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na marketing: marketinški pristop; marketinški strokovnjak, direktor; marketinška agencija; marketinška strategija / marketinški prijem, trik; marketinška poteza
SSKJ²
markí -ja m (ȋ)
zlasti v Angliji in Franciji plemič, za stopnjo nižji od vojvode: postal je marki; angleški, francoski marki
SSKJ²
márkica -e ž (ȃ)
manjšalnica od marka: niti markice ne zapravi po nepotrebnem / na vozovnico lepi vsak mesec posebne markice / krava ima markico
SSKJ²
markíranje -a s (ȋ)
glagolnik od markirati: markiranje gorskih poti / markiranje rib za raziskovanje / markiranje delovne vneme
SSKJ²
markírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati: markirati planinsko pot, transverzalo
// postavljati, delati znamenja za označevanje poti, smeri sploh: markirati mejo / z odlomljenimi vejami markirati neznano pot; pren. ta dela markirajo njegov umetniški razvoj
2. opremljati z znamenji za razpoznavo: markirati zavarovano govedo; z aluminijevimi lističi markirati ribe za raziskovanje
3. knjiž. ponazarjati, predstavljati, posnemati: sedel je na klopi in markiral občinstvo / gibe le markira jih le nakazuje; pog. drugi delajo, on pa samo markira dela le navidezno
♦ gled. markirati naučeno vlogo nedoživeto ponavljati; markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; voj. markirati sovražnika posnemati sovražnikovo delovanje na vojaških vajah
    markíran -a -o:
    markirana riba; markirana steza; pot je dobro markirana; markirano delo
    ♦     kem. markirane spojine spojine, ki vsebujejo izotope, za zasledovanje molekul določene snovi pri raznih procesih
SSKJ²
markíren -rna -o prid. (ȋ)
ki se uporablja za markiranje: markirne zastavice
SSKJ²
markíz -a m (ȋ)
zlasti v Angliji in Franciji plemič, za stopnjo nižji od vojvode: postal je markiz; angleški, španski markiz
SSKJ²
markíza -e ž (ȋ)
1. zlasti v Angliji in Franciji žena ali hči markija: francoska markiza; s to damo ravna kakor s kako markizo
2. arhit. majhna streha nad vhodom, balkonom, izložbenim oknom: izložbe z markizami
SSKJ²
markizét -a m (ẹ̑)
tekst. tanka prozorna tkanina v sukljani vezavi za zavese in ženske bluze: bluza iz markizeta
SSKJ²
marksíst -a m (ȋ)
pristaš marksizma: biti dosleden marksist; znanstvena dela marksistov / ekspr. vulgarni marksist kdor poenostavlja marksizem
SSKJ²
marksístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na marksiste ali marksizem: marksistična analiza, obdelava protislovij; marksistično delo; marksistično izobraževanje mladine / marksistični klasiki / marksistična dialektika; marksistična filozofija, sociologija
    marksístično prisl.:
    marksistično analizirati kako obdobje; biti marksistično izobražen
SSKJ²
marksístično-leninístičen -čna -o prid. (í-í)
nanašajoč se na marksizem-leninizem: marksistično-leninistična metoda; marksistično-leninistično razlaganje pojavov / marksistično-leninistični nauk
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
marksístka -e ž (ȋ)
pristašinja marksizma: zagrizena marksistka; marksistka in feministka
SSKJ²
marksízem -zma m (ī)
filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku: razvijati marksizem; klasiki, teoretiki marksizma
♦ šol., v socializmu samoupravljanje s temelji marksizma
SSKJ²
marksízem-leninízem marksízma-leninízma m (ī-ī)
nauk Marxa in Engelsa, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin: razvijati marksizem-leninizem; ustvarjalna uporaba marksizma-leninizma
SSKJ²
marksologíja -e ž (ȋ)
raziskovanje življenja in dela Marxa in Engelsa: strokovnjak za marksologijo
SSKJ²
marljív -a -o prid., marljívejši (ī í)
nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela
    marljívo prisl.:
    marljivo delati, se učiti
SSKJ²
marljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost marljivega človeka: učenca spodbujati k marljivosti
SSKJ²
marmeláda -e ž (ȃ)
razkuhano, zgoščeno sadje s sladkorjem: kuhati marmelado; namazati kruh z marmelado; kupiti kozarec marmelade
SSKJ²
marmeláden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na marmelado: marmeladni kozarci
♦ gastr. marmeladni nadev
SSKJ²
mármor -ja m (á)
kamnina, ki se da gladiti in se uporablja zlasti v kiparstvu in gradbeništvu: lomiti, pridobivati marmor; izklesati kip iz marmorja; sedel je mirno, kot bi bil iz marmorja / obložiti steno z marmorjem / beli, črni, žilnati marmor; kararski, podpeški marmor
♦ petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn kalcita in dolomita
SSKJ²
marmorácija -e ž (á)
glagolnik od marmorirati: marmoracija ploskve
SSKJ²
mármorast -a -o prid. (á)
tak kot pri marmorju: marmorast vzorec
SSKJ²
mármoren -rna -o prid. (á)
ki je iz marmorja: marmoren kip, steber; marmorna obloga; napis na marmorni plošči / ekspr.: trd, marmoren obraz; črne oči in marmorno čelo
♦ gastr. marmorni kolač pecivo, katerega delu testa je dodan kakav
    mármorno prisl.:
    marmorno bel; to je marmorno hladna lepota
SSKJ²
marmorírati -am nedov. in dov. (ȋ)
z barvanjem delati kaj podobno marmorju: marmorirati ploskev
    marmoríran -a -o:
    marmorirana talna obloga; marmorirane platnice
    ♦     agr. marmorirano meso meso, prepleteno z maščobnimi plastmi; papir. marmorirani papir; obrt. marmorirana obreza barvna obreza, po videzu podobna marmorju
SSKJ²
mármorjev -a -o prid. (á)
zastar. marmoren, marmornat: marmorjev spomenik
SSKJ²
mármornast -a -o prid. (á)
marmoren, marmornat: marmornasti stebri
SSKJ²
mármornat -a -o prid. (á)
ki je iz marmorja: marmornat kip; marmornata plošča / marmornato stopnišče
// tak kot pri marmorju: marmornata belina
SSKJ²
marmótica -e ž (ọ̑)
zool. večji glodavec z majhnimi ušesi in očmi, ki živi ob snežni meji v Alpah in Karpatih; alpski svizec
SSKJ²
márnja -e ž (á)
nav. mn., ekspr. neresnična vest, izmišljotina: ne poslušaj teh marenj; ne verjemi takšnim marnjam; babje, škodoželjne marnje; to so prazne marnje / poslušati marnje pivcev vsebinsko prazno govorjenje
// zastar. misel, muha: pozna vse njegove skrite marnje
SSKJ²
márnjati -am nedov. (ā ȃ)
1. govoričiti: marnjali so brez konca in kraja / kaj boš zdaj marnjal
2. nar. koroško govoriti, pripovedovati: marnja po domače / marnjati o čem / marnjati s kom
SSKJ²
márnost -i ž (á)
star. marljivost, delavnost: to so plodovi njegove marnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
maród -- prid. (ọ̑)
nižje pog., v povedni rabi bolan: danes sem nekaj marod / dva sta marod odsotna zaradi bolezni
SSKJ²
maróden -dna -o prid. (ọ̑)
star. bolan: biti maroden
SSKJ²
marodêr -ja m (ȇ)
nižje pog. kdor je na bolniškem dopustu: si spet maroder, je zakričal / vodnik je pregledal maroderje
♦ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinar
SSKJ²
marodêrstvo -a s (ȇ)
nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov: zaradi maroderstva jih je letos na delu precej manjkalo
♦ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinarstvo
SSKJ²
marodíranje -a s (ȋ)
glagolnik od marodirati: za marodiranje ni bilo časa
SSKJ²
marodírati -am nedov. (ȋ)
nižje pog. biti na bolniškem dopustu: spet marodira / pri vojakih je, če je le mogel, marodiral
SSKJ²
márof -a m (ā)
nižje pog. pristava: grof je šel pogledat, kako gospodarijo na njegovih marofih / za dolgim marofom stoji kozolec
SSKJ²
márofski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na marof: marofska družina; sam.: marofski že sejejo
SSKJ²
maróga1 -e ž (ọ́)
lisa, navadno temnejša: na steni so se delale maroge; bela mačka z rumenimi in rjavimi marogami / hrbet je bil poln marog od udarcev
● star. sončne maroge sončne pege
// zastar. napaka, madež: svoje dolžnosti je opravljal redno in brez vsake maroge; baharija je huda maroga tega človeka
♦ les. furnir z marogami z nenavadno obarvanimi ali oblikovanimi mesti; med. mrtvaška maroga mrliška lisa
SSKJ²
maróga2 -e ž (ọ̑)
nar. marogasta krava: sivke in maroge
SSKJ²
marógast -a -o prid. (ọ́)
ki ima maroge: natepli so jih, da so bili marogasti po vsem telesu; marogast pes, teliček; marogasta krava / od solz marogast obraz
♦ les. marogasti les les, ki ima maroge
SSKJ²
marógati -am nedov. (ọ̄)
knjiž. delati maroge: modro nebo so včasih marogali oblaki; luč je marogala pločnike
SSKJ²
marógica -e ž (ọ́)
manjšalnica od maroga1: psiček ima na glavi črno marogico / v čistem zraku so bili metulji kakor marogice
SSKJ²
marokén -a m (ẹ̑)
usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn, rdeč maroken; čevlji, škatla iz marokena
♦ tekst. krep maroken ripsasta tkanina za ženske obleke in podlogo, navadno iz svile; v prid. rabi: v maroken usnje vezana knjiga
SSKJ²
maróko -a m (ọ̑)
usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn maroko
SSKJ²
mároltovec -vca m (ȃ)
pog. član Akademske folklorne skupine France Marolt: nastopi, uspehi maroltovcev
SSKJ²
marón -a m (ọ̑)
debeli sad kostanja, ki se goji v Sredozemlju: jesti, peči marone
SSKJ²
maróni -ja tudi -- m (ọ̑)
kostanj, ki se goji v Sredozemlju, ali njegov debeli sad: posekati maroni; goriški maroni / jesti maroni
SSKJ²
maróški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Maročane ali Maroko: maroški kralj; maroška pristanišča
♦ usnj. maroško usnje tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano
SSKJ²
marsála -e ž (ȃ)
sladko vino iz na trti posušenega grozdja s Sicilije: piti, pridelovati marsalo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
marseljéza -e ž (ẹ̑)
francoska revolucionarna pesem in državna himna: peti marseljezo; orkester je zaigral marseljezo / zapornik je vso noč žvižgal marseljezo; pren. ta pesem bo postala naša marseljeza
SSKJ²
marshallizirati -am [maršalizírati] nedov. in dov. (ȋ)
polit., po drugi svetovni vojni uveljavljati vpliv Združenih držav Amerike v državi, ki dobiva od njih gospodarsko pomoč: marshallizirati precejšen del sveta
    marshalliziran -a -o:
    marshallizirana država
SSKJ²
Marshallov -a -o [máršalov-] prid. (ȃ)
polit., v zvezi Marshallov plan, po drugi svetovni vojni plan gospodarske pomoči Združenih držav Amerike Evropi od 1948 do 1952: izvajanje Marshallovega plana; krediti po Marshallovem planu / obdobje Marshallovega plana
SSKJ²
màrsikàj màrsičésa zaim. (ȁ-ȁ ȁ-ẹ̄)
izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: zdaj se je marsikaj spremenilo; v tujini se je marsičesa naučil; postregli so mu z marsičim / s samostalniško rabljenim pridevnikom zna še marsikaj drugega
SSKJ²
màrsikàk -a -o zaim. (ȁ-ȁ)
star. marsikateri: marsikako noč je prejokala
SSKJ²
màrsikàkšen -šna -o zaim. (ȁ-ȁ)
marsikateri: napravil je že marsikakšno neumnost
SSKJ²
màrsikàm prisl. (ȁ-ȁ)
izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: zahajal je marsikam, najrajši pa v gostilno
SSKJ²
màrsikatéri -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄)
izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste: prečula je marsikatero noč; v marsikaterem pogledu ga prekaša; sam.: marsikateri bi se rad izmuznil; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal
SSKJ²
màrsikatérikrat prisl. (ȁ-ẹ̄)
velikokrat, večkrat: marsikaterikrat bi zvečer rajši ostal doma
SSKJ²
màrsikdàj prisl. (ȁ-ȁ)
izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: tudi pri nas se je marsikdaj oglasila; marsikdaj se je zamislil
SSKJ²
màrsikdó màrsikóga zaim. (ȁ-ọ̄)
izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih oseb: marsikdo se s teboj ne bo strinjal; o marsikom bi se dalo reči isto
SSKJ²
màrsikjé prisl. (ȁ-ẹ̄)
izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev: letos marsikje ne vedo, kam bi s sadjem
SSKJ²
màrsikód prisl. (ȁ-ọ̄)
marsikje: marsikod so tla močvirna
SSKJ²
màrsikrat prisl. (ȁ)
zastar. velikokrat, večkrat: to se je že marsikrat primerilo
SSKJ²
mársovec -vca m (ȃ)
1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu: zgodba o marsovcih
2. obl. kratek plašč s kapuco in navadno s podolgovatimi gumbi, okrašen z vrvico: obleči marsovca
SSKJ²
mársovski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri marsovcih: lutke z marsovskim izrazom / marsovski jezik
SSKJ²
márš1 -a m (ȃ)
1. voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo; pohod: organizirati marš; pripravljati se na marš; dolgi, težki marši; partizanski marši / iti na marš; biti na maršu
2. ekspr. koračnica: godba je igrala marš / pogrebni marš
SSKJ²
màrš2 medm. (ȁ)
1. voj. povelje za začetek korakanja: četa, naprej, marš
2. izraža ukaz za takojšnji odhod: marš, je zapodil psa iz veže / nizko vsi marš ven
SSKJ²
maršál -a m (ȃ)
1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito
2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal
● ekspr. popotni maršal vodja potovanja
♦ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj
SSKJ²
maršalát -a m (ȃ)
v socializmu, pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita: obrniti se na maršalat; poslati pismo na maršalat
♦ zgod. dvorni maršalat v nekaterih državah urad, ki ureja zasebne politične funkcije šefa države
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
maršálica -e ž (ȃ)
star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalici / gospa maršalica
SSKJ²
maršálka -e ž (ȃ)
star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalki / gospa maršalka
SSKJ²
maršálov -a -o (ȃ)
pridevnik od maršal: maršalova žena
SSKJ²
maršálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na maršale: maršalska uniforma / uvedba maršalskega čina; maršalska palica znamenje maršalskega čina
SSKJ²
maršálstvo -a s (ȃ)
v nekaterih državah čin ali služba maršala: podelili so mu maršalstvo
♦ zgod. dvorno maršalstvo v nekaterih državah urad dvornega maršala
SSKJ²
máršbataljón -a m (ȃ-ọ̑)
voj., v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto, pohodni bataljon: sestaviti maršbataljon
SSKJ²
maršíranje -a s (ȋ)
glagolnik od marširati: marširanje je bilo naporno
SSKJ²
maršírati -am nedov. (ȋ)
1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo: bataljon, četa, polk maršira
2. pog. korakati: vojaki se učijo marširati / ekspr. kam pa marširaš greš
SSKJ²
márškompaníja -e ž (ȃ-ȋ)
voj., v stari Avstriji četa, pripravljena za odhod na fronto: marškompanija je odšla na fronto; moštvo marškompanije
SSKJ²
máršrúta -e ž (ȃ-ȗ)
smer pohoda z natančnim načrtom: maršruta je vodila mimo mesta; dati, dobiti maršruto / ekspr. izletniki so si določili maršruto smer potovanja
// dokument o tem: pregledovati maršrute
SSKJ²
máršrúten -tna -o prid. (ȃ-ȗ)
nanašajoč se na maršruto: maršrutni načrt
♦ žel. maršrutni vlak vlak, ki od odpremne do namembne postaje ne spreminja sestave tovora
SSKJ²
martenzít -a m (ȋ)
metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju:
SSKJ²
martenzíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na martenzit: martenzitno jeklo / martenzitna struktura jekla
SSKJ²
márter -tra m (á)
nižje pog. trud, napor: takega martra nikomur ne privoščim; škoda martra za to
SSKJ²
martínar -ja m (ȋ)
teh. delavec pri martinovki: že njegov oče je bil martinar
SSKJ²
martinárna -e ž (ȃ)
jeklarski obrat z martinovkami: delo v martinarni
SSKJ²
martínček -čka m (ȋ)
majhen kuščar: čez kamen se je zapodil martinček; sedimo na soncu in se grejemo kakor martinčki
♦ zool. majhen kuščar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavo, Lacerta agilis
SSKJ²
martínčkanje -a s (ȋ)
glagolnik od martinčkati se: vreme je kot naročeno za martinčkanje; martinčkanje na jesenskem soncu
SSKJ²
martínčkati se -am se nedov. (ȋ) ekspr.
brezskrbno poležavati na soncu: martinčkati se na plaži, terasi
SSKJ²
martínec -nca m (ȋ)
zool. ob vodah živeča ptica z majhno glavo, dolgim kljunom in dolgimi nogami, Tringa: ob reki se oglašajo martinci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
martíni -ja m (ȋ)
gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Martini: piti martini
SSKJ²
martínka1 -e ž (ȋ)
nar. krizantema: cveti martink
SSKJ²
martínka2 -e ž (ȋ)
nekdaj puška, ki se polni z enim nabojem:
SSKJ²
Martínov1 -a -o prid. (í)
etn., v zvezah: Martinova gos in martinova gos gos, ki se pripravi za proslavljanje vinske letine na Martinovo nedeljo; Martinova nedelja in martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem
SSKJ²
Martínov2 -a -o prid. (ī)
metal., v zvezi Martinova peč martinovka
SSKJ²
martinovánje -a s (ȃ)
glagolnik od martinovati: povabiti ga na martinovanje
SSKJ²
martinováti -újem nedov. (á ȗ)
etn. proslavljati pridelek, zlasti vinski, s pojedino na Martinovo nedeljo: danes martinujemo
SSKJ²
martínovka -e ž (ī)
metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek: napolniti martinovko
SSKJ²
martínovo -ega s (í)
nar., v krščanskem okolju praznik sv. Martina 11. novembra: praznovati martinovo
SSKJ²
martínski -a -o prid. (ȋ)
metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki
SSKJ²
martínščak -a m (ȋ)
1. agr. grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa ne dozori: samo kakšen martinščak s trdimi zelenimi jagodami je še ostal na trtah
2. nar. vzhodno mlado vino: je že martinščak
SSKJ²
martírij -a m (í)
rel. mučeništvo: Kristusov, svetnikov martirij / martiriji na freskah; pren., knjiž. življenje mu je bilo težek martirij
SSKJ²
martirológij -a m (ọ́)
rel. razpored zlasti mučencev v cerkvenem letu s kratkimi opisi njihovega življenja:
SSKJ²
martolóz -a m (ọ̑)
1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan: turški martolozi
2. nav. ekspr., nekdaj vojaški ubežnik, razbojnik: kradel je kot martoloz
SSKJ²
mártra -e ž (ȃ)
star. trpljenje, bolečina: je že tako, da je človek rojen za martro / njeno življenje je bilo živa martra
● star. božja ali bridka martra križ s podobo Jezusa Kristusa
SSKJ²
mártrati -am nedov. (ȃ)
nižje pog. mučiti: v internaciji so nas zelo martrali / kaj martraš konje / ne martraj se tako z delom / vsi se moramo martrati
● nižje pog. to ga že dolgo martra to bi že dolgo rad dobil, izvedel, spoznal
SSKJ²
mártrnica -e ž (ȃ)
1. zastar. mučenka: priporočiti se martrnikom in martrnicam
2. nar. mučilnica: sesti na martrnico
SSKJ²
mártrnik -a m (ȃ)
1. zastar. mučenec2: priporočiti se martrnikom
2. nar. mučenik, trpin: on je samo ubog martrnik
3. nar. mučitelj: živinski martrnik
4. nar. koroško pijača iz že nekoliko otisnjenih sadnih tropin: sod martrnika
SSKJ²
màrveč in márveč vez. (ȁ; ȃ)
knjiž., v protivnem priredju ampak2: ne delamo po ukazu, marveč po potrebi; ona ga ne sliši, marveč strmi v daljavo / sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno; reforma ni le naloga vodstva, marveč vsakega posameznika
● zastar. pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost rajši
SSKJ²
márvin -a m (ȃ)
zastar. dolenjsko vino, cviček: pogostiti ga z marvinom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
márža -e ž (ȃ)
trg. razlika med nabavno in prodajno ceno blaga v trgovini: šestodstotna marža; določitev marže
SSKJ²
mása1 -e ž (ȃ)
1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumnom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt
// v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas
2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno
3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa
4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase
5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke
// z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij
6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma
♦ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim območjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; pravn. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji
SSKJ²
mása2 prisl. (ȃ)
nar. zelo: bilo je masa veliko ljudi / na cesti je masa ljudi zelo veliko
SSKJ²
masáker -kra m (á)
pomor, pokol: žrtev okupatorskega masakra; masaker ujetnikov
SSKJ²
masakríranje -a s (ȋ)
glagolnik od masakrirati: masakriranje civilnega prebivalstva, vojnih ujetnikov
SSKJ²
masakrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. moriti, klati: okupator je masakriral civilno prebivalstvo
// ekspr. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: žrtev je z bodalom masakriral po spodnjem delu telesa
2. ekspr. uničevati, onemogočati: kritiki ga že deset let neusmiljeno masakrirajo
    masakríran -a -o:
    podivjana sovražnikova tolpa je puščala za seboj masakrirane ljudi in požgane domačije
SSKJ²
másarikovec -vca m (ȃ)
pristaš Masarykovih filozofskih in socialnih nazorov: slovenski masarikovci
SSKJ²
masáža -e ž (ȃ)
mehanično delovanje na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov: pomagala je le masaža; zdraviti se z dietami in masažami / masaža lasišča, noge, obraza / ročna, športna masaža; stroj za masažo
SSKJ²
masážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na masažo: masažni načini / masažni aparat priprava za mehanično delovanje na telo, del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov; masažne rokavice; masažno olje
SSKJ²
masážnik -a m (ȃ)
masažni aparat: masažnik se izklopi samodejno; masažnik za noge
SSKJ²
mascarpone gl. maskarpone
SSKJ²
máseljc -a [masəljc] m (ȃ)
1. nekdaj prostorninska mera, približno 3,5 decilitra: naročiti maseljc vina, žganja / iti na maseljc / maseljc moke, rži
2. star. vrček (za pivo): piti iz maseljca; bogato okrašen maseljc
SSKJ²
máseljček -čka [masəljčək] m (ȃ)
manjšalnica od maseljc: šel je v gostilno na maseljček piva
SSKJ²
máselnica -e [masəu̯nica] ž (ā)
etn. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja
SSKJ²
máselnik -a [masəu̯nik] m (ā)
1. gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem: jesti maselnik
2. nar. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati maselnik na kruh
SSKJ²
másen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na maso: masna enota / postajati masni človek / masni artikli množinski
♦ fiz. masni defekt razlika med maso atomskega jedra in vsoto mas nukleonov, ki ga sestavljajo; masni spektrograf priprava za določanje mase ionov; masni tok masa tekočine ali plina, ki steče skozi prerez cevi v časovni enoti; kem. masno število vsota protonov in nevtronov v atomskem jedru
SSKJ²
máser1 -ja m (á)
fiz. naprava za oddajanje ali ojačevanje mikrovalov: amonijakov maser
SSKJ²
masêr2 -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja z masažo: zaposlen je kot maser; vešče roke maserja / iti k maserju
SSKJ²
masêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki se poklicno ukvarja z masažo: izučiti se za maserko
SSKJ²
máserski1 -a -o (á)
pridevnik od máser: masersko valovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
masêrski2 -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na masêrje: maserski poklic / maserski salon
SSKJ²
masíranje -a s (ȋ)
glagolnik od masirati: masiranje obraza, oteklih sklepov; masiranje športnikov / masiranje srca
SSKJ²
masírati -am nedov. (ȋ)
mehanično delovati na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov: masirati nogo; z alkoholom masirati roke; dvakrat na dan so ga skrbno masirali; masirati si koleno / ekspr. masirati si zaspan obraz mencati si
● pog. če mi bo masiral živce, se mu bom že kako maščeval če me bo dražil, jezil
♦ med. masirati srce
    masíran -a -o:
    masirani deli telesa
SSKJ²
masív -a m (ȋ)
večja sklenjena skupina gor: težko prehoden masiv / gorski masiv / Češki, Rodopski masiv / z oslabljenim pomenom: mogočni masiv Triglava; prostran gozdni masiv Gorjancev; publ. velik masiv skale gmota, blok
● publ. v egiptovski arhitekturi prevladuje masiv nad odprtinami masivni deli; ekspr. oči so v primeri z masivom lic prav pohlevne masivnostjo
♦ petr. zelo velika gmota globočnine
SSKJ²
masíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki glede razsežnosti, zlasti debeline, širine presega običajno mero: masiven steber, zid; masivna ograja, piramida / masivno gorovje / masivna postava
2. knjiž. ki ni votel, je iz celega: stvar je bila na videz masivna, v resnici pa votla / masiven kamen
♦ arhit. masivna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic; polna opeka; elektr. masivni vodnik vodnik iz samo ene žice ali palice; les. masivni les les, ki ni poprej razčlenjen in potem umetno sestavljen
    masívno prisl.:
    masivno izdelano pohištvo
SSKJ²
masívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost masivnega: masivnost zidu; napraviti vtis masivnosti / ekspr. s svojo masivnostjo je komaj prisopihal v peto nadstropje
SSKJ²
máska -e ž (ȃ)
1. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja: natakniti (si), nositi, sneti (si) masko; režeča se maska; lice je negibno kot maska / obredne maske afriških plemen; pustne maske; ples v maskah ples, pri katerem nosijo plesalci maske / za maškarado se je oblekel v masko huzarja v obleko, ki predstavlja huzarja
// kdor ima obraz zakrit s takim predmetom ali po celotni opravi nekaj predstavlja: najlepše maske bodo nagrajene; v dvorani se je nabralo veliko mask
2. knjiž. kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa; krinka: zunanji blišč je le maska za strahotno notranjo revščino / z oslabljenim pomenom nadevati si masko brezskrbnosti, poguma
3. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejen igralčev obraz: imel je zelo dobro masko / delati igralcem maske
4. predmet, ki se da na obraz ali del obraza, zlasti za zaščito: nadeti si, sneti si masko / plinska maska ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami; podvodna ali potapljaška maska ki omogoča gledanje pod vodo / zaščitna maska
5. navadno v zvezi posmrtna maska mavčni odlitek pokojnikovega obraza: njena posmrtna maska je ohranjena / posneti, vzeti komu posmrtno masko
6. kozm. na obraz nanesena sredstva za nego kože na obrazu: izmiti masko; sestav maske / čistilna, hranilna, oljna maska / maska za obraz
● ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo
♦ avt. maska prednji del karoserije, navadno mreža pred hladilnikom; fot. maska okvir, ki pri kopiranju ali povečevanju omogoča spreminjanje izreza slike; gled. maska kovinska ploščica z izrezanim krogom za uravnavanje velikosti svetlobnega polja v reflektorju; med. kisikova maska za vdihavanje kisika; zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; maska za narkozo priprava, ki se povezne bolniku na obraz in nanjo kaplja narkotik; metal. maska forma z zelo tanko steno za natančne ulitke; šport. sabljaška maska za zaščito obraza pri sabljanju; um. maska konzola v obliki fantazijsko preoblikovane živalske ali človeške glave, zlasti v grški arhitekturi; vet. maska s temnejšo dlako porasel del pasje glave okoli oči in gobca; voj. maska kar dela kaj podobno okolici in s tem neopazno
SSKJ²
máskara -e ž (á)
ščetkasto ličilo za trepalnice v obliki spirale: uporabiti maskaro, ki potemni svetle konice trepalnic; črna maskara; vodoodporna maskara
SSKJ²
maskarpóne in mascarpone -ja [maskarpóne] m (ọ̑)
gastr. svež, mehek, kremast italijanski sir: primešati maskarpone; palačinke, torta z maskarponejem / sir maskarpone
SSKJ²
maskêr -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja z maskiranjem zlasti gledaliških in filmskih igralcev: izkušen masker; masker igralske družine / filmski masker
SSKJ²
maskeráta -e ž (ȃ)
lit. renesančna pustna pesem, ki se je pela, uprizarjala pri pustnih sprevodih: komedije in maskerate
SSKJ²
maskêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki se poklicno ukvarja z maskiranjem zlasti gledaliških in filmskih igralcev: izkušena maskerka / filmska, gledališka maskerka
SSKJ²
maskêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na maskerje ali maskiranje: maskerski pripomočki; maskerski tečaj
SSKJ²
maskíranec -nca m (ȋ)
maskiran človek: oborožen maskiranec
SSKJ²
maskíranje -a s (ȋ)
glagolnik od maskirati: maskiranje obraza
SSKJ²
maskírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati: maskirati jamo; vse delo je bilo treba maskirati pred agenti; ekspr. žalost maskirati s smehom / ekspr. reklama je maskirala pomanjkljivost izdelka
// voj. delati kaj podobno okolici in s tem neopazno: spretno je maskiral svojo strojnico; vojak se zna dobro maskirati / maskirati priprave za napad
2. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejati igralčev obraz: navadil se je hitro in dobro maskirati
♦ šah. s figuro preprečiti napad na drugo lastno figuro
    maskírati se 
    z uporabo maske spreminjati svoj videz: maskira se za maškarado; maskirati se v huzarja / se boš za pusta kaj maskiral
    maskíran -a -o:
    maskiran bunker; igralci so že maskirani; razbojniki so bili maskirani; maskiran je v dimnikarja; svetohlinsko maskirana razuzdanost
SSKJ²
maskíren -rna -o prid. (ȋ)
voj. s katerim se dela kaj podobno okolici in s tem neopazno: maskirna obleka / maskirna mreža mreža, na katero se pritrdi maskirno gradivo
// ki dela kaj podobno okolici in s tem neopazno: maskirne vojaške enote / maskirna disciplina
SSKJ²
maskírnica -e ž (ȋ)
prostor za maskiranje, zlasti gledaliških in filmskih igralcev:
SSKJ²
maskóta -e ž (ọ̑)
zlasti pri nekaterih poklicih žival, predmet, ki se mu pripisuje, da prinaša srečo: šoferji obešajo v avtomobile maskote; pes je maskota polka
SSKJ²
maskulinizácija -e ž (á)
prevzemanje moških značilnosti, lastnosti: skupno življenje moških in žensk je povzročilo maskulinizacijo žensk in feminizacijo moških
♦ biol. sprememba nekaterih značilnosti ženskega organizma v moške značilnosti; jezikosl. proces, v katerem beseda ali oblika, ki ni moškega spola, preide v moški spol
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
maskulinizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. jezikosl. dati besedi ali obliki, ki ni moškega spola, značilnosti moškega spola: narečje je maskuliniziralo samostalnike srednjega spola; maskulinizirajo se samo posamezni primeri
2. biol. spremeniti nekatere značilnosti ženskega organizma v moške značilnosti: maskulinizirati mladiča
SSKJ²
máskulinum -a in -na m, prvi pomen mn. máskulina s tudi máskulini m (ȃ)
1. jezikosl. moški spol: postaviti pridevnik v maskulinum / maskulina na soglasnik samostalniki moškega spola na soglasnik
2. knjiž. moški1: biološka potreba maskulinuma
SSKJ²
máslar1 -ja m (ȃ)
nar. dolenjsko počasen, okoren človek: ta je tak maslar, da ne pride nikamor
SSKJ²
maslár2 tudi máslar -ja m (á; ȃ)
kdor izdeluje maslo: priročnik za maslarje in sirarje
SSKJ²
masláriti1 -im nedov. (á ȃ)
izdelovati maslo: maslaril je za trg
SSKJ²
masláriti2 -im nedov. (á ȃ)
nar. dolenjsko počasi, brez pravega dela hoditi: toliko je dela, on pa maslari okrog hiše / kod si pa maslaril hodil
SSKJ²
maslárna -e ž (ȃ)
obrat za pridobivanje masla: delati v maslarni
SSKJ²
maslárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem masla: razvoj, tehnologija maslarstva
SSKJ²
maslè -éta m (ȅ ẹ́)
nar. počasen, okoren človek: Tukaj gori na Slemenicah je bil nekdaj .. nekov masle, goljuf in podpihovavec za šolmoštra (J. Jurčič)
SSKJ²
maslén -a -o prid. (ẹ̄)
1. ki je iz masla: maslena zabela
// ki vsebuje maslo: maslen kruh
2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: bil je maslen z ženskami / maslen glas; maslene besede
♦ gastr. (maslene) tropine usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; masleno testo testo, ki vsebuje toliko masla ali maslu podobne maščobe kot moke; kem. maslena kislina kislina, ki nastaja pri razkrajanju masla
    masléno prisl.:
    masleno rumen
SSKJ²
maslénec -nca m (ẹ̄)
1. nar. rak po levitvi, dokler še nima oklepa; mehkuž: zakaj druga velika levitev je bila v glavnem pri kraju in maslenci so po dobrem tednu že pričeli dobivati nove koše (J. Dular)
2. ekspr. masleni kruh: kupil je štruco maslenca
♦ agr. fižol z rumenimi stroki, ki se uporablja zlasti še nedozorel
SSKJ²
máslenica -e ž (ā)
knjiž., zastar. posoda za maslo: nova maslenica
♦ vrtn. okrasna ali divja rastlina z dolgimi pritličnimi listi in velikimi lijakastimi cveti, Hemerocallis
SSKJ²
maslénka -e ž (ẹ̄)
1. hruška z mehkim in sladkim mesom: vkuhavati maslenke; košara maslenk / jesenske maslenke
2. vrtn., navadno v zvezi ljubljanska maslenka glavnata solata z mehkimi listi, ki porumenijo: kupiti kilogram ljubljanske maslenke
3. bot. užitna goba s sluzastim rjavim klobukom, Suillus luteus: nabirati lisičke, sivke in maslenke
♦ gastr. pletena štruca iz kvašenega testa, ki so mu dodana jajca in maslo
SSKJ²
maslína -e ž (í)
zastar. oljka: masline so v cvetju
SSKJ²
máslo -a s (á)
1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane
2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo
● pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajev
♦ biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev
SSKJ²
máslovnik -a m (á)
gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem: jesti maslovnik s črnim kruhom; politi žgance z maslovnikom / tržiški maslovnik iz moke, zakuhane v kislo smetano, in jajc; volovji maslovnik iz moke, zakuhane v pinjeno mleko, znan v Poljanski dolini
SSKJ²
másnica -e ž (ȃ)
bot. trava z drobnimi klaski v latu, Deschampsia: rušnata masnica
SSKJ²
masohist ipd. gl. mazohist ipd.
SSKJ²
masón -a m (ọ̑)
zgod. framason, prostozidar: organizacije masonov
SSKJ²
masoneríja -e ž (ȋ)
publ. framasoni, prostozidarji: podpirala ga je buržoazija in masonerija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
masónski -a -o prid. (ọ̑)
zgod. framasonski, prostozidarski: masonski nazori / masonska loža
SSKJ²
masónstvo -a s (ọ̑)
zgod. framasonstvo, prostozidarstvo: biti pod vplivom masonstva
SSKJ²
masôven -vna -o prid. (ō)
množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni
♦ ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. masovna pesem nekdaj zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi
    masôvno prisl.:
    masovno so začeli odhajati v tujino; sam.:, pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek
SSKJ²
masovík -a m (í)
polit. žarg., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, aktivist: nekoč sem bil masovik, zdaj pa ne grem nikamor več
SSKJ²
masôvka -e ž (ȏ)
film., gled. žarg. množični prizor, množična scena: snemati masovke; dobro izdelana masovka
SSKJ²
masôvnost -i ž (ō)
lastnost, značilnost masovnega: gibanje je doseglo veliko masovnost; masovnost organizacije / masovnost kulture
SSKJ²
mást -í ž (ȃ)
1. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva: jazbečeva, kitova, polšja, zajčja mast
// taka snov, pridobljena iz svinjskega maščobnega tkiva: hraniti mast v hladnem prostoru; razbeliti, raztopiti mast; zabeliti z mastjo; ponev masti; posoda za mast / domača mast; ocvirkova mast / ekspr. žganci so kar plavali v masti so bili zelo zabeljeni / ocvreti na masti / svinjska mast
// nav. ekspr. maščobno tkivo: očistiti zaklano kokoš in ji odstraniti mast; mož z napeto blazinico masti pod brado
2. trdna, mazava snov za
a) zmanjševanje trenja: napolniti ležaje z mastjo; masti in olja / tlačilka za mast
b) zaščito površine: namazati čevlje z mastjo
3. star. mazilo: namazati razbolelo mesto s posebno mastjo
● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. nekoliko masti so ji dale počitnice zredila se je; ekspr. ne more se bahati z mastjo je razmeroma zelo suh; ekspr. namazati otroka z brezovo, leskovo mastjo natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže potrpežljiv človek doživlja pogosto neprijetnosti, škodo
♦ gastr. čista mast brez ocvirkov; teh. briketna mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike; grafitna mast z dodatkom grafita za mazanje ležajev; konsistentna mast iz mila in mineralnega olja
SSKJ²
másten -tna -o prid., mástnejši (á)
1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk
// zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi
// nav. ekspr. zelo debel, rejen: vzredili so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici
2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen
// umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica
3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive
4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno
5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
♦ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh
    mástno prisl.:
    mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel
    mástni -a -o sam.:
    mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
SSKJ²
mastênje1 -a s (é)
maščenje1: mastenje kože
SSKJ²
mastênje2 -a s (é)
maščenje2: mastenje grozdja
SSKJ²
máster -tra m (á)
1. študij do druge visokošolske stopnje izobrazbe: Na fakulteti so uvedli dvoletni master
2. šport. tekmovanje, na katero prireditelji povabijo le izbrane tekmovalce: uvodni master tekmovalne sezone v športnem plezanju
3. končna različica glasbenega ali filmskega posnetka, navadno namenjena za serijsko izdelovanje kopij: izdelati master novega albuma; v prid. rabi: master posnetek; master program; master plošča; master tekma
SSKJ²
másters -a m (á)
zaključni športni turnir osmerice najboljših igralcev sezone, zlasti pri tenisu: za uvrstitev na masters potrebuje igralec še nekaj dobrih rezultatov; teniški masters; zmagovalec mastersa
SSKJ²
mastíf -a m (ȋ)
velik, močen, težek pastirski ali hišni pes marelične, rdeče rjave, srebrno sive barve s črno masko: angleški mastif; neapeljski mastif; tibetanski mastif / pasma mastif
SSKJ²
mástika1 -e ž (á)
knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: grič je obrasel z mastiko
SSKJ²
mástika2 -e ž (á)
zlasti v makedonskem okolju janeževo žganje, janeževec: naročiti kozarec mastike
SSKJ²
mástiks tudi mastíks -a m (ȃ; ȋ)
1. kem. aromatična smola trišlje, ki se uporablja zlasti v medicini in industriji lepil: duh po mastiksu
2. gled. lepilo za lepljenje umetne brade, brkov na obraz: namazati z mastiksom
♦ grad. (asfaltni) mastiks gradbeni material iz bitumna, kamene moke in drobnega peska za vodno izolacijo
SSKJ²
mastílec -lca [mastiu̯ca tudi mastilca] m (ȋ)
kdor mečka, melje sadje, zlasti grozdje:
SSKJ²
mastílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se kaj dela mastno: mastilno sredstvo / mastilni postopek
SSKJ²
mastílo -a s (í)
star. loščilo, pasta: mazati konjsko opravo z mastilom
SSKJ²
mastít -a -o prid. (ȋ) star.
1. debel, rejen: mastit obraz; ima mastite roke
2. težek, ošaben: z mastitimi koraki se bližati
    mastíto prisl.:
    mastito je koračil po cesti; mastito je sedel za mizo
Število zadetkov: 97669